<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 1108/2001

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2001:I.CPG.1108.2001
Evidenčna številka:VSL04422
Datum odločbe:04.10.2001
Področje:PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - izbris iz sodnega registra - odgovornost družbenikov - pravni interes

Jedro

Družbenik, na katerega so prešle obveznosti gospodarske družbe, ki je bila med pravdnim postopkom izbrisana iz sodnega registra, postane pravdna stranka šele takrat, ko prevzame prekinjeni postopek. Iz dikcije 208. člena ZPP ne izhaja, da sodnik strankinega pravnega naslednika k prevzemu postopka mora povabiti. Prekinitev postopka lahko traja poljubno dolgo, ne da bi tako stanje pomenilo kršitev po- stopka. Od tega vprašanja je treba ločiti vprašanje pravnega interesa tožeče stranke za nadaljevanje postopka proti druž- beniku prejšnje tožene stranke. Takega interesa nima, če svoje terjatve ni uveljavljala proti družbeniku v prekluziv- nem roku enega leta od dne, ko je bil izbris tožene stranke objavljen v Uradnem listu RS (2. odst. 384. člena ZGD v zve- zi s 5. odst. 27. člena ZFPPod), ne glede na to, da sodišče ni izdalo sklepa o prekinitvi postopka, saj je tak sklep samo deklaratorne narave.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v ..., opr. št. Ig ... z dne ... razveljavilo v 1. in 3. točki izreka ter tožbo zavrglo. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da je bila tožena stranka s sklepom Srg ... z dne ... izbrisana iz sodnega registra, tožeča stranka pa nato v enoletnem roku, ki je tekel od objave izbrisa v Uradnem listu RS, svoje terjatve ni uveljavljala proti družbeniku tožene stranke in je zato izgubila pravni interes za to pravdo.

Zoper navedeni sklep se je tožeča stranka pravočasno prito- žila. Uveljavlja pritožbeni razlog kršitve določb pravdnega postopka in predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi. Sodišču še predlaga, da nadaljuje pravdni postopek s F.P. (edinim družbenikom tožene stranke), kot s toženo stranko.

Pritožba ni utemeljena.

Zmotno je stališče tožeče stranke, da bi jo bilo moralo prvostopenjsko sodišče obvestiti o tem, da je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra, in da bi jo bilo moralo pozvati, naj zaradi tega tožbo ustrezno popravi. Če stranka, ki je pravna oseba, preneha, se namreč postopek prekine (3. točka 1. odst. 205. člena ZPP), nadaljuje pa se, ko ga prevzamejo pravni nasledniki pravne osebe ali ko jih sodnik povabi, da to storijo (1. odst. 208. člena ZPP). Prvostopenjskemu sodišču bi bilo zato mogoče očitati kvečje- mu to, da ni izdalo sklepa o prekinitvi postopka oziroma da ni povabilo pravnega naslednika tožene stranke (njenega edinega družbenika F.P.), da postopek prevzame. A ker je sklep o prekinitvi postopka samo deklaratorne narave, saj pride do prekinitve pa samem zakonu že z dnem prenehanja stranke, in ker iz dikcije 1. odst. 208. člena ZPP ne izha- ja, da sodnik pravnega naslednika k prevzemu postopka mora povabiti, tudi ti očitki ne bi mogli biti utemeljeni. Preki- nitev postopka namreč lahko traja poljubno dolgo, ne da bi tako stanje pomenilo kršitev postopka.

Tožeča stranka ima sicer prav, ko trdi, da je obveznosti tožene stranke prevzel njen edini družbenik, nima pa prav, ko morda meni, da je s tem - glede na vloženo tožbo - že postal tudi nova tožena stranka. Kot izhaja iz prej navede- nih razlogov, bi to lahko postal samo, če bi prevzel pre- kinjeni postopek. Od tega vprašanja pa je treba ločiti vprašanje pravnega interesa tožeče stranke v nadaljevanju postopku ali drugače povedano, kakšna bi bila možnost tožeče stranke, da s svojim zahtevkom uspe tudi proti družbeniku prejšnje tožene stranke. Taka možnost bi glede na določbe 2. odst. 394. člena Zakona o gospodarskih družbah v zvezi s 5. odst. 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij obstajala samo v primeru, če bi tožeča stranka svojo terja- tev proti družbeniku tožene stranke uveljavljala v preklu- zivnem roku enega leta od dne, ko je bil izbris tožene stranke objavljen v Uradnem listu RS, torej od 22.8.2000, ne glede na to, da sodišče ni izdalo sklepa o prekinitvi postopka. Nenazadnje bi s tem sodišče spodbudila k ravnanju po 1. odst. 208. člena ZPP.

Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka v enem letu od dne, ko je bil izbris tožene stranke objavljen v Uradnem listu RS, svoje terjatve proti družbeni- ku tožene stranke ni uveljavljala. Ni sicer pravilna njegova ugotovitev, da je zaradi tega terjatev tožeče stranke prene- hala, saj je tožeča stranka samo izgubila pravico, da terja- tev uveljavlja, s tem pa tudi vsako možnost, da v tej pravdi uspe. To pa na pravilnost nadaljnjega zaključka prvostope- njskega sodišča, namreč da je tožeča stranka s tem izgubila pravni interes za to pravdo, ni vplivalo.

Iz povedanega izhaja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju tožbe pravilna. Glede na 440. člen ZPP v zvezi z 2. odst. 55.a člena ZIP je pravilna tudi odločitev o razveljavitvi dajatvenega in stroškovnega dela sklepa o izvršbi. Ker torej uveljavljani pritožbeni razlog ni podan, podani pa niso niti pritožbeni razlogi, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (353. člen ZPP).

 


Zveza:

ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 27/5, 27, 27/1, 27/4, 27/5.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMjIyMA==