<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 1157/2002

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2002:I.CPG.1157.2002
Evidenčna številka:VSL04450
Datum odločbe:11.12.2002
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:predlog za izdajo začasne odredbe - tožba - meje preizkusa predloga

Jedro

V situaciji, ko je tožeča stranka istočasno s predlogom za izdajo začasne odredbe vložila tudi tožbo, namreč njenih utemeljitev predloga za izdajo začasne odredbe ni mogoče obravnavati ločeno od tožbenih trditev, v katerih je tožeča stranka konkretizirala ravnanja tožencev v smislu obstoja subjektivne nevarnosti po 2. odst. 270. čl. ZIZ. Teh ravnanj pa sodišče ni presojalo, ker je zmotno presojalo zgolj navedbe tožeče stranke v predlogu za izdajo začasne odredbe. Dejansko stanje je zato ostalo nepopolno ugotovljeno.

 

Izrek

Pritožbi zoper 1. točko izreka sklepa se ugodi, sklep se v tem delu razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba zoper 2. točko izreka sklepa se zavrne in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe z dne 26.6.2002 v delu, ki se nanaša na točko 1. - 10. predloga, v 2. točki izreka pa je predlog za izdajo začasne odredbe v delu, ki se nanaša na družbo Moto avto Trbovlje d.o.o., v 12. in 13. točki predloga zavrglo.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka, smiselno pa je uveljavljala pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter smiselno predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Pritožba zoper 1. točko izreka sklepa je utemeljena.

Tožeča stranka je istočasno s predlogom za izdajo začasne odredbe vložila tudi tožbo na plačilo odškodnine zaradi oškodovanja tožeče stranke in njenih upnikov, ker toženci kot družbeniki tožeče stranke niso sprejeli ukrepov za zagotavljanje likvidnosti družbe ali predlagali začetka stečajnega postopka skladno z Zakonom o finančnem poslovanju podjetij. Namesto obveznosti, ki jim jih nalaga ZFPPod so s posrednim odkupom vozil, ki so bila osnovna sredstva družbe, onemogočili, da bi družba lahko naprej poslovala, ustanovili pa so tudi vzporedno družbo M. d.o.o. z identično dejavnostjo in nanjo prenesli vse poslovanje tožeče stranke tako, da je novo ustanovljena družba prevzela vse delavce, ki so bili zaposleni pri tožeči stranki, nanjo pa so bili preusmerjeni vsi denarni tokovi, družba pa je prevzela tudi vse kupce tožeče stranke. Tožeči stranki pa je bila prepuščena večina dolgov. V predlogu za izdajo začasne odredbe je tožeča stranka navedla, da dosedanje poslovno ravnanje tožencev v funkcijah, ki so jih imeli pri tožeči stranki, ne vzbuja zaupanja in je pričakovati, da se bodo skušali izogniti plačilu vtoževane obveznosti.

Nesprejemljivo je stališče prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka ni konkretizirala subjektivne nevarnosti, da je zaradi ravnanj toženih strank (odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem) uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena oziroma, da bi toženci s svojim premoženjem razpolagali v škodo tožeče stranke. Tožeča stranka je namreč ravnanje toženih strank opisala v tožbeni naraciji, kot je že povzeta zgoraj in s trditvijo, da ji je škoda že nastala, saj je posledica njihovega ravnanja prenehanje poslovanja tožeče stranke in začetek stečajnega postopka zoper njo, v katerem ne bo mogla v celoti poplačati svojih upnikov. Z opisanim protipravnim ravnanjem družbenikov (prenosom poslov tožeče stranke na novo ustanovljeno družbo) je tožeča stranka opredelila ravnanje tožencev kot subjektivno nevarnost za uspešno izvedbo izvršbe, če bi se izkazal tožbeni zahtevek za utemeljenega. V situaciji, ko je tožeča stranka istočasno s predlogom za izdajo začasne odredbe vložila tudi tožbo, namreč njenih utemeljitev predloga za izdajo začasne odredbe ni mogoče obravnavati ločeno od tožbenih trditev, v katerih je tožeča stranka konkretizirala ravnanja tožencev v smislu obstoja subjektivne nevarnosti po 2. odst. 270. čl. ZIZ. Teh ravnanj pa sodišče ni presojalo, ker je zmotno presojalo zgolj navedbe tožeče stranke v predlogu za izdajo začasne odredbe. Dejansko stanje je zato ostalo nepopolno ugotovljeno. Na podlagi 3. točke 365. čl. v zvezi s 355. čl. ZPP in 15. čl. ZIP je zato pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi v tem delu ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Pritožba zoper 2. točko izreka sklepa ni utemeljena.

Pritožnica meni, da zaradi dosedanjega ravnanja tožencev obstaja nevarnost, da bodo toženci tudi pri novo ustanovljeni družbi M. d.o.o. opustili poslovanje in se s tem izognili plačilu svojih obveznosti, zaradi česar naj bi bil utemeljeno vložen predlog za izdajo začasne odredbe tudi zoper M. d.o.o. Vendar tudi po presoji pritožbenega sodišča vsebina predlagane začasne odredbe - to je prepoved razpolaganja s premičnim premoženjem družbe, katerega vrednost presega 500.000,00 SIT posamično ali v skupni vrednosti brez predhodne odobritve tožeče stranke in prepoved družbi izplačila zneskov, večjih od 1,000.000,00 SIT brez predhodne odobritve tožeče stranke z izjemo plač zaposlenim, katerih višina ne sme presegati 10 % nad povprečjem zadnjega trimesečja, pomeni poseg v poslovanje družbe, ki ni toženec - dolžnik v postopku uveljavljanja tožnikove terjatve in presega okvir zavarovanja upnikove terjatve zoper tožence. Tretjemu, ki ni upnikov dolžnik, je pa dolžnikov dolžnik, namreč ni mogoče omejevati poslovanja s pridobitvijo predhodnega soglasja upnika, ker bi to pomenilo, da poslovanje družbe vodi upnik, ne pa organi družbe. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in v tem delu potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) potem, ko je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo ob reševanju pritožbe uradno upoštevnih kršitev iz 2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.

Pritožbeni očitek, da prvostopenjsko sodišče ni odločilo o celotnem predlogu za izdajo začasne odredbe in sicer v delu, ki se nanaša na Avto moto društvo Trbovlje, pa bo prvostopenjsko sodišče moralo obravnavati kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa v smislu 3. odst. 327. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ in v ponovljenem postopku odločiti tudi o predlogu za zavarovanje terjatve v tem delu.

 


Zveza:

ZIZ člen 270, 270/2, 270, 270/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMjE4Nw==