VSL sklep I Cpg 1129/1999
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Gospodarski oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2001:I.CPG.1129.1999 |
| Evidenčna številka: | VSL49434 |
| Datum odločbe: | 22.05.2001 |
| Področje: | civilno procesno pravo |
| Institut: | dokazovanje |
Jedro
Poravnava v prvi vrsti pomeni sporazum med osebami, med katerimi je spor ali negotovost, da z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oz. odpravijo negotovost in določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti. Zato predloga za poravnavo ni moč uporabiti za drug namen, t.j. kot dokaz za "korist", ki naj bi jo tožena stranka imela od dobavljene energije.
Izrek
Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijanem delu razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je 20.05.1999 razsodilo, da se sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani, opr. št. IX Pg ... z dne ... razveljavi v 1. in 3. točki izreka in predlog za izvršbo šteje za tožbo (1. točka izreka). Modificiranemu tožbenemu zahtevku je delno ugodilo in toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača zakonite zamudne obresti od zneska 280.00,00 SIT za čas od 07.04.1993 do 14.12.1993 in od zneska 141.571,00 SIT za čas od 07.04.1993 do 30.12.1993, v preostalem delu pa je zahtevek zavrnilo (2. točka izreka). V 3. točki izreka je še odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
Tožeča stranka se je proti zavrnilnemu delu navedene sodbe pritožila zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je razveljavitev zavrnilnega dela sodbe in vrnitev v novo sojenje ter priglasila stroške pritožbenega postopka.
Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Ker je bila izpodbijana sodba izdana pred 14.07.1999, ko je začel veljati novi Zakon o pravdnem postopku (ZPP/99), je sodišče druge stopnje o pritožbi odločilo po določbah starega Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77).
Pritožba je utemeljena.
Odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvi, da je tožeča stranka toženi dobavljala toplotno energijo brez podlage v sporazumu oz. pravnem poslu. Ta ugotovitev pa je napačna. Pogodba o dobavi energije (sukcesivni) je namreč sklenjena v trenutku, ko ena stranka začne odjemati dobavljeno energijo. S tem, ko je tožeča stranka dobavljala energijo toženi stranki, je med strankama nastalo obveznostno (upniško-dolžniško) razmerje. Tožena stranka namreč ni trdila, da dobavljene energije ne bi prejela, temveč, da je v dobavljeni količini ni potrebovala. V posledici napačne ugotovitve, da pogodba o dobavi ni bila sklenjena, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo 1. odst. 210. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju - ZOR). Sodišče druge stopnje je na določbe o neupravičeni pridobitvi opozorilo v svoji odločbi z dne 06.05.1997, vendar le kot možen odgovor na trditev tožene stranke, da vtoževani računi nimajo podlage v pogodbi.
Poleg tega se je sodišče prve stopnje, pri izračunu "koristi" napačno oprlo na listino z dne 22.10.1993 (priloga A26), ki jo je tožeča stranka pripravila kot "predlog poravnave". Poravnava pa v prvi vrsti pomeni sporazum med osebami, med katerimi je spor ali negotovost, da z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oz. odpravijo negotovost in določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti (glej 1089. člen ZOR). Zato predloga za poravnavo ni moč uporabiti za drug namen, t.j. kot dokaz za "korist", ki naj bi jo tožena stranka imela od dobavljene energije. "Korist" pa, kot je bilo že zapisano, v sporu glede plačila dobavljene in prejete oz. porebljene toplotne energije ni pravno pomembno dejstvo.
Zaradi opisane zmotne uporabe materialnega prava je ostalo posledično nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje. Sodišče prve stopnje namreč ni ugotavljalo dejanske količine dobavljene in prejete oz. porabljene energije, na kar smiselno opozarja tudi pritožnik. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in na podlagi 1. odst. 370. člena ZPP/77 sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo v novo sojenje. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju najprej ugotoviti dejansko količino dobavljene (in ne potrebne) energije. Ugotoviti bo moralo tudi, ali so morda v zvezi s količino prejete in porabljene energije relevantne trditve tožene stranke, da je hotel deloval le s 5 % zmogljivostjo (list.št. 65), da se ne uporablja klima-prezračevala naprava (list.št.16) ipd. Pri presoji pa bo moralo upoštevati, da sta za odločitev v sporu relevantni količina dobavljene in količina prejete oz. porabljene, ne pa količina potrebne toplotne energije.
Glede na to, da se je sodišče prve stopnje že dvakrat napačno materialno pravno opredelilo v škodo tožeče stranke, je sodišče druge stopnje v skladu s 371. členom ZPP/77 odredilo, da se zadeva vrne v novo sojenje pred drugim sodnikom.
O pritožbenih stroških pa bo odločeno s končno odločbo (3. odst. 166. člena ZPP/77).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 22.08.2009
