Sodba VIII Ips 477/2006

Jedro

Tudi drugačna opredelitev delovnega mesta in njegov drugačen naziv lahko pomenita spremembo pogojev iz pogodbe o zaposlitvi glede opravljanja določenega dela oziroma prenehanje potreb po opravljanju dela, kot je bilo dotlej opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi. V primeru, ko ne pride do splošnega prenehanja potreb po opravljanju delavčevega dela, temveč se le spremenijo pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, bo praviloma vedno šlo za obveznost delodajalca, da delavcu v smislu 3. odstavka 88. člena ZDR ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, v kateri bodo spremenjeni pogoji ustrezno zajeti.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v izpodbijanem delu spremeni, tako da se glasi:

"1. Pritožba zoper točko I/1 in 3 izreka sodbe sodišča prve stopnje se zavrne in se v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2. Pritožbi zoper II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje se ugodi in se v tem delu sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka."

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega in revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek na ugotovitev nezakonitosti in neutemeljenosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe z dne 9.12.2004, na spremembo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 7.1.2005 ter na plačilo razlike plače od tega datuma dalje med sproti izplačevano plačo in plačo, kot bi tožnici šla na podlagi nezakonito odpovedane pogodbe. Hkrati je tožnici naložilo, da toženi stranki povrne 110.000 SIT stroškov postopka. Ugotovilo je, da je bil na podlagi reorganizacije poslovanja in uveljavitve novega pravilnika o sistemizaciji delovnih mest, v katerem je bilo tožničino delovno mesto na novo opredeljeno, pri toženi stranki podan utemeljen poslovni razlog za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da je bila tožnici sočasno ponujena nova pogodba o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, ki jo je tožnica podpisala.

Na tožničino pritožbo je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo nezakonitost odpovedi tožničine pogodbe o zaposlitvi, ki zato, ne glede na podpis nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, še vedno velja, in toženi stranki naložilo, da tožnici od 7.1.2005 dalje plača razliko plače do višine, kot bi ji šla na podlagi nezakonito odpovedane pogodbe. Hkrati je toženi stranki naložilo povračilo tožničinih stroškov postopka. Ob ugotovitvi, da je bil v novem pravilniku o sistemizaciji delovnih mest le delno spremenjen naziv tožničinega delovnega mesta in znižana zahteva po delovnih izkušnjah za njegovo zasedbo, sicer pa je ostala vsebinska opredelitev del in nalog v bistvu nespremenjena, in da je bil glavni cilj teh sprememb doseči znižanje plače, je presodilo, da ni bil podan utemeljen poslovni razlog za podajo sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo in se v njej sklicuje na revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je z namenom boljšega poslovanja v okviru svojih pristojnosti zakonito sprejela nov pravilnik o sistemizaciji delovnih mest s prilagojenim sistemom nagrajevanja, v katerem se je spremenil naziv in zahtevnostni nivo dotedanjega tožničinega delovnega mesta. Ker je šlo za spremembo naziva delovnega mesta, je bila s tožnico dolžna skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Zato je sodišče zmotno presodilo, da ni bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved dotedanje pogodbe o zaposlitvi. Graja tudi stališče sodišča, da ne glede na podpis nove pogodbe o zaposlitvi velja še naprej odpovedana pogodba ter navaja, da z dosojo razlike plače na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi sodišče tožnici določa plačo po sistemu, ki pri toženi stranki ni več v veljavi.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila. Navajala je, da revizijski razlogi niso podani in zato predlagala, da sodišče vloženo revizijo kot neutemeljeno zavrne.

Revizija je utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je sodišče vezano na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP).

Tožena stranka v reviziji ne navaja nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Zato sodišče v tej smeri izpodbijane sodbe ni moglo in ni smelo preizkušati.

Sodišče je izpodbijano sodbo izdalo na podlagi naslednjih dejanskih ugotovitev, na katere je vezano tudi revizijsko sodišče: Tožena stranka je dne 2.12.2004 sprejela nov pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, ki je stopil v veljavo s 6.12.2004. V novem pravilniku je bilo namesto delovnega mesta z nazivom "strokovni sodelavec za področje računovodstva" sistemizirano delovno mesto z nazivom "sodelavec za področje računovodstva", z vsebinsko praktično enakim popisom del in nalog. Namesto prejšnjih pet let delovnih izkušenj so se za novo sistemizirano delovno mesto zahtevale le dvoletne delovne izkušnje, namesto aktivnega znanja tujega jezika le dobro znanje, za novo sistemizirano delovno mesto pa je bila predvidena tudi nižja plača. Po uveljavitvi novega pravilnika o sistemizaciji je tožena stranka dne 9.12.2004 podala tožnici pisno odpoved dotedanje pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto strokovni sodelavec za področje računovodstva iz poslovnega razloga in ji istočasno ponudila v podpis pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto sodelavec za področje računovodstva z nižjo osnovo plače. V nastalem položaju je tožnica novo pogodbo podpisala in po 7.1.2005 nadaljevala z delom na njeni podlagi. Izpovedbe zaslišanih prič, da se je obseg in pomen nalog tožene stranke zmanjšal, da vodja računovodstva potrebuje pomoč le za manj zahtevna dela in da so se z novo sistemizacijo na novo rangirali nivoji delovnih mest, po mnenju sodišča niso nasprotovale dejanskemu zaključku, da je toženi stranki očitno šlo le za znižanje domnevno previsoke plače oziroma plač zaposlenih.

Bistveno za odločitev v tej zadevi je, da je tožnica podpisala pogodbo o zaposlitvi na drugem ustreznem delovnem mestu in na tem delovnem mestu, kot je bilo na novo opredeljeno v aktu o sistemizaciji, nadaljevala z delom. Že iz tega razloga in ker njeno prejšnje delovno mesto v aktu o sistemizaciji ni bilo več predvideno, ni mogla uspešno uveljavljati nadaljevanja dela in pravic iz delovnega razmerja na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi. Ob tem je tudi pomembno, da je bil pravnomočno zavrnjen zahtevek v točki 2 izreka sodbe sodišča prve stopnje, kjer je tožnica zahtevala spremembo dne 7.1.2005 sklenjene nove pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da se šteje, da je bila nova pogodba o zaposlitvi sklenjena pravno veljavno in da velja.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02) v 2. odstavku 20. člena nalaga delodajalcu, da v splošnem aktu določi pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu. Ker poimenovanje delovnih mest ni predvideno drugje, je razumljivo, da se v tem splošnem aktu ob opredelitvi pogojev delovna mesta tudi ustrezno poimenujejo z razlikovalnimi nazivi. Pri opredelitvi delovnih mest in pogojev za opravljanje del v splošnem aktu lahko delodajalec svobodno izhaja iz potreb delovnega procesa in organizacije dela, pa tudi iz razmer na trgu in zahtev ustanoviteljev (zlasti če delodajalec, ki je pravna oseba, na trgu uživa neke vrste monopolni položaj, kot je to značilno za javna podjetja). Razlogi racionalnejšega poslovanja (vključno s težnjo po znižanju plač do višine, zagotovljene po zakonu in kolektivni pogodbi) pri tem niso izključeni. Omejen je le s pravili o prepovedi diskriminacije.

V skladu s 3. alineo 29. člena ZDR pogodba o zaposlitvi posameznega delavca obvezno vsebuje tudi naziv delovnega mesta oziroma podatke o vrsti dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec na podlagi pogodbe opravljati. Če se spremenijo gornji pogoji glede delovnega mesta, se na podlagi 2. odstavka 47. člena ZDR sklene nova pogodba o zaposlitvi.

Iz prikazane zakonske ureditve smiselno izhaja obveznost delodajalca, da skrbi za usklajenost med opredelitvijo delovnega mesta v aktu o sistemizaciji in v posameznih pogodbah o zaposlitvi.

Ob spremembi akta o sistemizaciji, ki prinaša drugačno poimenovanje in opredelitev delovnega mesta, delodajalec ne more enostransko posegati v delavčevo pogodbo o zaposlitvi. Na voljo ima dva inštituta, z delavcem lahko poskuša doseči spremembo pogodbe o zaposlitvi v smislu določb 47. člena ZDR, lahko pa delavcu poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo sklenitve nove pogodbe pod spremenjenimi pogoji v smislu določb 88. člena ZDR. Prav tako delodajalec ne more enostransko posegati v delavčevo pogodbo o zaposlitvi glede določb o določitvi osnovne plače in drugih izplačil. Lahko pa je sprememba osnovne plače posledica organizacijskih sprememb in drugačne opredelitve delovnega mesta v aktu o sistemizaciji. Enako kot to velja za druge spremembe pogodbe o zaposlitvi, velja to tudi za pogodbeno ureditev osnovne plače in drugih izplačil. Lahko se izvede le s spremembo pogodbe o zaposlitvi ali v okviru odpovedi pogodbe s ponudbo nove, če gre za prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz dosedanje pogodbe o zaposlitvi, s tem da se v novi pogodbi o zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji ali na drugem delovnem mestu na novo določi tudi višina osnovne plače in drugih izplačil. Pri tem ni podlage za zaključek sodišča, da se tudi v teh primerih osnovna plača ne sme znižati, ali da racionalizacija poslovanja, ki zasleduje tudi znižanje ravni posameznih plač, ne more biti podlaga za drugačne organizacijske rešitve v aktu o sistemizaciji in za posledično spremembo pogodbe o zaposlitvi ali njeno odpoved s ponudbo nove pogodbe pod spremenjenimi pogoji.

Na podlagi 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR je utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi "prenehanje potreb po opravljanju določenega dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca", kar vse zakon šteje med poslovne razloge. Razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi torej ni zgolj popolno prenehanje potreb po delavčevem delu, temveč prenehanje potreb po takšnem delu, kot je opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi. Ker je opredelitev delovnega mesta in njegovega naziva obvezna vsebina pogodbe o zaposlitvi in ker zaradi spremembe le-tega ZDR izrecno zahteva sklenitev nove pogodbe, je edino mogoč zaključek, da lahko tudi drugačna opredelitev delovnega mesta in njegov drugačen naziv pomeni spremembo pogojev iz pogodbe o zaposlitvi glede opravljanja določenega dela oziroma prenehanje potreb po opravljanju dela, kot je bilo dotlej opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi.

V primerih, ko ne pride do splošnega prenehanja potreb po opravljanju delavčevega dela, temveč se le spremenijo pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, bo praviloma vedno šlo za obveznost delodajalca, da delavcu v smislu 3. odstavka 88. člena ZDR ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, v kateri bodo spremenjeni pogoji ustrezno zajeti. Usodnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga bo za delavca v tem primeru bistveno manjša, saj mu zaradi tako opredeljene odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi dejansko ne grozi izguba zaposlitve, temveč le njeno ustrezno vsebinsko in formalno preoblikovanje. Ravno iz teh razlogov je za primer podpisa nove pogodbe o zaposlitvi na drugem ustreznem delovnem mestu na podlagi 3. odstavka 90. člena ZDR sodno varstvo zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi izrecno omejeno, na kar je sodišče opozorilo tudi v sodbah VIII Ips 232/2006 z dne 26.11.2006, VIII Ips 194/2006 z dne 30.1.2007 in VIII Ips 6/2007 z dne 15.5.2007.

Ob dejanskih ugotovitvah, da je tožena stranka v novem pravilniku o sistemizaciji delovnih mest tožničino delovno mesto drugače poimenovala in znižala nekatere zahteve za njegovo zasedbo, kar je privedlo tudi do nižje osnove za izplačilo plače in ob upoštevanju gornjih določb ZDR, je sodišče druge stopnje zmotno presodilo, da ni obstojal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici s sočasno ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi na drugem ustreznem delovnem mestu. Motivi tožene stranke za racionalizacijo poslovanja, vključno z motivom po znižanju plač, ne vplivajo na zakonitost odpovedi, saj tožnica ni zatrjevala, da bi ji bila pri tem plača na novem delovnem mestu nezakonito znižana izpod nivoja z zakonom in kolektivno pogodbo zagotovljene najnižje plače, prav tako pa ni zatrjevala, da bi tožena stranka v zvezi s sprejemom novega pravilnika o sistemizaciji in sporno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi kršila prepoved diskriminacije (4. odstavek 81. člena ZDR).

Glede na povedano je sodišče na podlagi 1. odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožničino pritožbo glede glavnega zahtevka, to je glede zakonitosti odpovedi in nadaljevanja dela na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi, v celoti zavrnilo in kot pravilno ter zakonito v izpodbijanem delu potrdilo zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje.

Na podlagi določb 2. odstavka 165. člena ZPP je sodišče odločilo o stroških celotnega postopka upoštevaje, da tožnica v sporu ni uspela in upoštevaje določbo 5. odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04), da v sporu o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec praviloma krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 218/2011, enako tudi VIII Ips 271/2011, VIII Ips 272/2011, VIII Ips 281/2011, VIII Ips 283/2011, VIII Ips 288/2011, VIII Ips 10/2012
• VDSS Sodba in sklep Pdp 906/2018
• VDSS sklep Pdp 872/2012