VSC Sklep I Ip 102/2017

Jedro

Namen izvršilnega postopka je v prisilni izvršitvi terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin, ki se v primeru denarnih terjatev opravi s sredstvi izvršbe, taksativno navedenimi v 30. členu ZIZ. Ker je bilo edino predlagano in dovoljeno izvršilno sredstvo uspešno, kot izhaja iz razlogov sodišča prve stopnje in kar pritožbeno ni izpodbijano, je pritrditi sodišču prve stopnje, da je bil s pravnomočnostjo sklepa o prenosu terjatve, torej dne 28. 10. 2016, izvršba s tem izvršilnim sredstvom končana. Ker iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bilo sredstvo s prenosom denarne terjatve edino izvršilno sredstvo, ki je bilo v teku in ker je prisilna izvršitev denarne terjatve možna samo s predvidenimi izvršilnimi sredstvi, katerih dovolitev mora upnik predlagati (prvi odstavek 2. člena ZIZ, tretji odstavek 34. člena ZIZ), je pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da je bil s pravnomočnostjo sklepa o prenosu terjatve ustavljen tudi izvršilni postopek.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 23. 1. 2017.

2. Zoper v uvodu navedeno odločitev se je pravočasno pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Poudarja, da sodna praksa, ki jo primeroma navaja, loči med ustavitvijo izvršbe z določenim izvršilnim sredstvom in ustavitvijo samega izvršilnega postopka. V zvezi s tem poudarja, da v nobeni točki izpodbijanega sklepa ni omenjena ustavitev izvršbe z izvršilnim sredstvom - rubežem terjatve dolžnika, niti ni v nobeni točki omenjena ustavitev izvršilnega postopka. Meni, da je sodišče prve stopnje nepravilno štelo, da je s sklepom z dne 4. 10. 2016 predlagana izvršba sama po sebi ustavljena kot tudi da je bil s tem sklepom ustavljen izvršilni postopek. Navaja, da mora biti za tak zaključek izdan ustrezen sklep o ustavitvi izvršbe oziroma izvršilnega postopka. Tudi v primeru, če bi šteli, da je z izdajo sklepa z dne 4. 10. 2016 bila ustavljena izvršba s predlaganim izvršilnim sredstvom rubežem dolžnikove terjatve, ker je bila realizirana, pritožba meni, da s tem še ni bil ustavljen izvršilni postopek zoper dolžnika, saj terjatev upnika ni bila v celoti poplačana. Zato je upnik z vložitvijo predloga dne 23. 1. 2017, dovolitev izvršbe z novim izvršilnim sredstvom predlagal pravočasno. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz določb ZIZ ne izhaja, da bi moral biti v primeru uspešnosti posameznega izvršilnega sredstva izdan sklep o ustavitvi izvršbe s tem izvršilnim sredstvom oziroma da bi moral biti v primeru uspešne izvršbe izdan sklep o ustavitvi izvršilnega postopka. S pritožbenimi navedbami, da bi za zaključek o ustavitvi izvršbe oziroma ustavitvi izvršilnega postopka biti nujno izdan sklep o ustaviti oziroma da ni mogoče šteti, da je bila izvršba s sklepom z dne 4. 10. 2016 ustavljena sama po sebi, se zato ni mogoče strinjati, saj delno uspešni oziroma uspešni izvršilni postopek ob stališču pritožbe, glede na zgoraj navedeno, ne bi bil nikoli zaključen¹ .

5. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je upnik predlagal le eno izvršilno sredstvo, in sicer rubež terjatve in prenos te terjatve z učinkom odplačnega odstopa, da je s sklepom z dne 4. 10. 2016 v zvezi s popravnim sklepom z dne 18. 10. 2016 sodišče izdalo sklep o prenosu zarubljene terjatve, ki je bil v izpodbijanem delu (glede nadaljnjih izvršilnih stroškov) na Višjem sodišču v Celju spremenjen s sklepom I Ip 462/2016 z dne 14. 12. 2016.

6. Namen izvršilnega postopka je v prisilni izvršitvi terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin, ki se v primeru denarnih terjatev opravi s sredstvi izvršbe, taksativno navedenimi v 30. členu ZIZ. Ker je bilo edino predlagano in dovoljeno izvršilno sredstvo uspešno, kot izhaja iz razlogov sodišča prve stopnje in kar pritožbeno ni izpodbijano, je pritrditi sodišču prve stopnje, da je bil s pravnomočnostjo sklepa o prenosu terjatve, torej dne 28. 10. 2016, izvršba s tem izvršilnim sredstvom končana. Pri tem pa ni mogoče slediti pritožbi, da tudi ob takem stališču ni možen zaključek, da je bil s tem končan tudi izvršilni postopek. Ker iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bilo sredstvo s prenosom denarne terjatve edino izvršilno sredstvo, ki je bilo v teku in ker je prisilna izvršitev denarne terjatve možna samo s predvidenimi izvršilnimi sredstvi, katerih dovolitev mora upnik predlagati (prvi odstavek 2. člena ZIZ, tretji odstavek 34. člena ZIZ), je pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da je bil s pravnomočnostjo sklepa o prenosu terjatve ustavljen tudi izvršilni postopek. Kot izhaja iz razlogov sodišča prve stopnje, je sklep z dne 4. 10. 2016 o prenosu terjatve v zvezi s popravnim sklepom z dne 18. 10. 2016 postal pravnomočen tudi glede odločitve o stroških postopka dne 14. 12. 2016. Zato pritožba neutemeljeno zatrjuje, da je ob vložitvi predloga z dne 23. 1. 2017 izvršilni postopek, četudi je bila izvršba s prenosom denarne terjatve smiselno ustavljena, še v teku, saj glede na navedeno upnik procesnih dejanj po vročitvi sklepa Višjega sodišča v Celju I Ip 462/2016 z dne 14. 12. 2016 (vročen mu je bil dne 27. 12. 2016, vpogled v vročilnico, op. sod. druge stopnje) ni mogel več opravljati.

7. Skladno z določbo tretjega odstavka 34. člena ZIZ lahko sodišče na predlog upnika do konca izvršilnega postopka poleg že dovoljenih sredstev in predmetov, dovoli izvršbo z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti.

8. Ker je bil predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom vložen po koncu izvršilnega postopka, je slediti zaključku sodišča prve stopnje, da je upnikov predlog z dne 23. 1. 2017 prepozen.

9. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo, saj je ugotovilo, da niso podane pritožbeno uveljavljene kršitve, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ.

10. Ker upnik s pritožbo ni uspel, stroški, nastali z njeno vložitvijo, za pritožbo niso bili potrebni in jih dolžnik skladno z določbo petega odstavka 38. člena ZIZ ni dolžan kriti. Zato je sodišče druge stopnje odločilo kot izhaja iz II. točke izreka tega sklepa.

-------------------------------
¹ Pri tem pa tudi iz sodne prakse, na katero se pritožba sklicuje, ne izhaja, da je za zaključek o končanju izvršilnega postopka vedno potreben sklep o ustavitvi izvršilnega postopka. Navedeni primeri VSL sklep I Ip 4393/2007 z dne 30. 1. 2008, VSC sklep I Ip 525/2009 z dne 9. 10. 2009. VSL sklep I Ip 2737/2011 z dne 19. 9. 2011 potrjujejo le zaključek, da pravnomočnost sklepa o ustavitvi izvršbe z edinim izvršilnim sredstvom, izdanega zaradi neuspešnosti izvršbe s tem izvršilnim sredstvom, pomeni tudi končanje izvršilnega postopka, medtem ko je odločitev v sklepu VSK II Ip 257/2008 z dne 18. 9. 2008 v nasprotju z ostalimi odločitvami v primerljivih zadevah (tudi pritožbeno predloženimi) in kot taka ne more predstavljati ustaljene sodne prakse,

Datum zadnje spremembe:

21.08.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Ip 70/2020
• VSM Sklep II Ip 651/2021
• VSK sklep II Ip 910/2007