VSC Sklep PRp 76/2017

Jedro

Če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva in dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (kar od 1. 7. 2016 dalje znaša 14.042,88 EUR), ni upravičen do nadomestitve globe z opravo nalog v splošno korist.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo storilčev predlog za nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti ter ga oprostilo plačila sodne takse.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, ki v pritožbi navaja, da mu delo v splošno korist ni bilo odobreno, čeprav je v tem času dostavil dve toni odpadnega železa Gasilskemu društvu. Sodišče prosi, da upoštevanja njegovo dosedanjo nekaznovanost. Znanje cestno prometnih predpisov ima že preko 40 let, čeprav nima AB kategorije. V tem času ni storil nobenih prekrškov. Dodaja, da je bil v C. 32 let kurir, da je postal invalid III. kategorije in bil za 8 let premeščen za čuvaja v C.. Obžaluje storitev prekrška in poudarja, da je res malo prej spil tri kozarce vina in šel v gozd nalagat drva, do katerega je samo 1 km. Nikogar ni ogrožal, saj nikogar ni bilo na cesti. Ni večkratni kršitelj, zato mu je izrečena kazen močno previsoka in sodišče prosi, da mu kazen zniža.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Drugi odstavek 19.a člena Zakona o prekrških (ZP-1), ki se uporablja od 6. 11. 2016, določa, da sodišče odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Kot je poudarilo prvostopenjsko sodišče, je do brezplačne pravne pomoči na podlagi 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla plačila stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. V skladu z določbami ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Ker minimalni dohodek po 8. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) od 1. 7. 2016 dalje znaša 292,56 EUR, za upravičenost do nadomestitve globe za opravo nalog v splošno korist mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na družinskega člana ne sme presegati 585,12 EUR.

5. Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku v okviru odločanja o storilčevem predlogu za nadomestitev globe ugotovilo, da je storilec v obdobju treh mesecev pred vložitvijo predloga za nadomestitev globe prejel pokojnino v povprečni mesečni višini 548,21 EUR, da je storilčeva žena brez dohodkov ter da tako znaša povprečni mesečni dohodek na družinskega člana 274,10 EUR. Storilec tako glede na dohodek sicer izpolnjuje pogoje za nadomestitev globe, vendar pa je v nadaljevanju sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta storilec skupaj z ženo solastnika nepremičnin, med katerimi sta tudi nepremičnini, ki ne sodita v kmetijska zemljišča (ki se v skladu s 6. točko 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) ne upoštevajo kot premoženje) tudi solastnika zidanice, katere posplošena tržna vrednost po podatkih GURS znaša 11.055,00 EUR ter stavbe na parc. št. ?44/5 k. o. Vršna vas, katere posplošena tržna vrednost po podatkih GURS znaša 26.963,86 EUR. Ker se glede na določbo 13. člena ZBPP ob uporabi 27. člena ZSVarPre brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva in dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar znaša 14.042,88 EUR, storilec pa je skupaj z ženo solastnik premoženja, katerega vrednost znaša več kot 37.000,00 EUR, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da storilec ni upravičen do nadomestitve globe z opravo nalog v splošno korist.

6. Storilec s pritožbenimi navedbami ne izpodbija nobene izmed pravno odločilnih ugotovitev prvostopenjskega sodišča glede obsega in vrednosti njegovega premoženja, niti glede ugotovljenih dohodkov, ki jih prejema. Ker je v skladu s prvim odstavkom 19.a člena ZP-1 do nadomestitve globe z opravo nalog v splošno korist upravičen storilec, ki zaradi svojega premoženjskega stanja oziroma zmožnosti za plačilo ne more plačati globe in stroškov postopka, so za odločitev o upravičenosti storilca do nadomestitve globe odločilne le ugotovitve o storilčevih dohodkih ter njegovem premoženju in ne okoliščine storitve prekrška ali podatki o storilčevem prejšnjem življenju ter o obžalovanju za storjeni prekršek. Tako so pritožbene navedbe, v katerih storilec izpostavlja dosedanjo nekaznovanost, znanje cestnoprometnih predpisov, okoliščine storjenega prekrška, njegovo delovno kariero in dosedanjo dejavnosti glede dostave dveh ton odpadnega železa Gasilskemu društvu, neupoštevne in storilčeva pritožba posledično neutemeljena. Ker je tako sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in podatki v spisovnem gradivu pritrjujejo ugotovitvam, na podlagi katerih je tudi pravilno ocenilo, da storilec ne izpolnjuje kriterijev po drugem odstavku 19.a člena ZP-1 za ugoditev predlogu za nadomestitev globe, teh odločilnih ugotovitev prvostopenjskega sodišča pa storilec pritožbeno ne izpodbija, takšne pritožbene navedbe ne vplivajo na pravilnost zaključkov prvostopenjskega sodišča in je storilčeva pritožba neutemeljena.

7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Upoštevajoč ugotovljeno višino storilčevih mesečnih dohodkov ter mesečnih dohodkov njegove žene, je tudi pritožbeno sodišče storilca na podlagi petega odstavka 144. člena ZP-1 ter 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) oprostilo plačila sodne takse, kot edinega stroška pritožbenega postopka.

Datum zadnje spremembe:

21.08.2017

Podobni dokumenti:

• VSC sklep PRp 443/2012
• VSC sklep Prp 345/2012
• VSL sodba in sklep II Cp 3013/2013