VSL sklep I Cp 555/2015

Jedro

Dedni dogovor ima v zapuščinski zadevi značaj sodne poravnave, z njim pa je bil razrešen tudi predmetni spor. Res se zapuščinski postopek zaradi njegove specifičnosti ne konča z dednim dogovorom (kot sodno poravnavo), ampak je za njegov zaključek potreben sklep o dedovanju. Vendar je sklep o dedovanju izdan skladno dogovorjenemu med dediči v dednem dogovoru, posledično čemur je dedni dogovor v zapuščinskem postopku pri vprašanju stroškov postopka upoštevati kot sodno poravnavo v drugih civilnopravnih postopkih.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod I. točko izreka ta pravdni postopek ustavilo zaradi umika tožbe in pod II. točko izreka zahtevek prve toženke glede povrnitve pravdnih stroškov v višini 3.032,36 EUR zavrnilo.

Zoper sklep, in sicer zoper odločitev pod II. točko izreka se je v roku pritožila prva toženka iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlaga, da pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu sklep spremeni tako, da samo odloči o stroških, oziroma da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je zapuščinsko sodišče odločalo na podlagi listin v spisu po uradni dolžnosti, ne pa na podlagi dednega dogovora strank, kar je razvidno iz sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Piranu D 111/2003. Tožnik sam je podal predlog za preklic naroka določenega za dne 4.4.2014 v zapuščinskem postopku, ker dedni dogovor ni bil možen. V spisni dokumentaciji ni možno najti podlage za sklepanje sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru upoštevalo, da so pravdne stranke na poravnalnem naroku v tej pravdni zadevi 6.9.2013 pojasnile, da so dosegle mirno rešitev spora in da so v nadaljevanju v okviru dednega dogovora v zapuščinskem postopku razrešila spor, s čimer so zaključile tudi ta spor, posledično čemur je tožeča stranka umaknila predmetno tožbo. Do sklenitve dednega dogovora, o katerem je bilo govora 6.9.2013, nikoli ni prišlo. Pri svoji odločitvi se zapuščinsko sodišče ni oziralo na ta pravdni postopek. Torej sodišče nima niti dejanske niti pravne podlage, da zatrjuje drugače in je zato dejansko stanje ugotovilo zmotno. Zagrešilo je tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ko je odločilo o stroških tega postopka in oprlo svojo odločitev na dedni dogovor, s katerim pa sodišče ne razpolaga. Ker dedni dogovor ni bil sklenjen, je bilo sodišče dolžno odločiti na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP in je s svojo odločitvijo zmotno uporabilo materialno pravo.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je do nadaljevanja zapuščinskega postopka prišlo na podlagi dogovora med dediči, da se ta opravi, saj je sicer bil prekinjen do zaključka te pravde. Če ne bi bilo dogovora o nadaljevanju postopka med njimi, naroka v zapuščinskem postopku ne bi bilo in zapuščinski postopek ne bi bil končan s sklepom o dedovanju po tem naroku. Predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Kot izhaja iz pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Piranu D 111/2003 z dne 22.8.2014 (priloga A21), je bil zapuščinski postopek po pok. M. M. zaključen v skladu z oporoko pokojnega, Zakonom o dedovanju ter na podlagi podanih dednih izjav in dednega dogovora, sklenjenega na naroku dne 22.8.2014. Torej je pritožbena trditev, da v zapuščinski zadevi po pok. M. M. ne bi bil sklenjen dedni dogovor, protispisna.

Kot pravilno pojasni sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa, ima dedni dogovor v zapuščinski zadevi značaj sodne poravnave, z njim pa je bil razrešen tudi predmetni spor. Res se zapuščinski postopek zaradi njegove specifičnosti ne konča z dednim dogovorom (kot sodno poravnavo), ampak je za njegov zaključek potreben sklep o dedovanju. Vendar je sklep o dedovanju izdan skladno dogovorjenemu med dediči v dednem dogovoru, posledično čemur je dedni dogovor v zapuščinskem postopku pri vprašanju stroškov postopka upoštevati kot sodno poravnavo v drugih civilnopravnih postopkih. Navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno in skladno pravni teoriji (glej N. Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, 2006, stran 50) o stroških postopka v II. točki izreka izpodbijanega sklepa odločilo po določbi prvega odstavka 159. člena ZPP, kateri je dalo prednost pred določbo prvega odstavka 158. člena ZPP. Zapuščinska zadeva po pokojnem M. M. je namreč bila smiselno zaključena z dednim dogovorom, pojmovanim kot sodna poravnava, zaključek zapuščinske zadeve pa je imel za posledico umik tožbe v tej pravdi, torej zaključek tega spora, saj je z zaključkom zapuščinske zadeve, v kateri je bil tožnik napoten na to pravdo, odpadel interes tožnika za ta pravdni postopek.

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo prve toženke kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Izrecna odločitev o stroških postopka je odpadla. Zavrnitev zahteve za povrnitev stroškov pritožnice je namreč vsebovana že v zavrnitvi njene pritožbe, medtem ko tožeča stranka povrnitve stroškov za odgovor na pritožbo izrecno ni zahtevala.

Datum zadnje spremembe:

10.06.2015

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Cp 1078/2009
• VSM sklep I Cp 1316/2014
• VSL sklep II Cp 1666/2013