VSL sklep I Cp 516/2015

Jedro

Sodišče mora za v denacionalizaciji vrnjeno premoženje, o katerem še ni bilo odločeno v zapuščinskem postopku po upravičencu, opraviti nov zapuščinski postopek in glede vrnjenega premoženja pridobiti nove dedne izjave dedičev.

Ker ne gre za sorodstveno razmerje kot ga določa 2. člen ZDKG, je pravilna presoja, da za navedene nepremičnine ne more veljati režim dedovanja po ZDKG. Te nepremičnine ne morejo biti del zaščitene kmetije.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka I/3, točka II/2 in točka III/2) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo obseg zapuščine po pokojnem zapustniku, vrnjene v postopku denacionalizacije, dediče po njem ter velikost njihovih zakonitih dednih deležev. Odločilo je, da se za del zapuščine izvede dedovanje po določilih Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: ZDKG)(1), za del zapuščine pa zakonito dedovanju po določilih Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD)(2). Za dedinjo premoženja v točki I/2 izreka sklepa je na podlagi ZDKG kot prevzemnico zaščitene kmetije razglasilo M. B. do celote. Za dediče ostalega premoženja, navedenega v točki I/3, je na podlagi ZD razglasilo zapustnikove zakonite dediče do višine ugotovljenih dednih deležev (točka II/2). Odredilo je potrebne vknjižbe za vpis lastninske pravice v njihovo korist v zemljiški knjigi (točka III).

Pritožbo vlaga zakonita dedinja in prevzemnica zaščitene kmetije M. B. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava – 5. in 14. člena ZDKG- ter absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)(3) v zvezi s 163. členom ZD. Predlaga, da višje sodišče sklep razveljavi v točkah I/3, II/2 in III/2 in samo odloči o pritožbi. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Pravilna je le njegova odločitev o določitvi pritožnice kot prevzemnice kmetije in o dedovanju premoženja pod točko I/2 sklepa. Ne strinja se z odločitvijo pod točko I/3. Za to premoženje je bilo nepravilno izvedeno zakonito dedovanje. Vsi zakoniti dediči po pokojnem zapustniku so se v zapuščinskem postopku po njem (sklep o dedovanju D 289/82 z dne 8.12.1983) odpovedali dedovanju zakonitega deleža, torej tudi navedenega premoženja. Zaščiteno kmetijo praviloma deduje le en dedič. Drugi imajo pravico dedovati vrednost nujnega deleža. Tega sodišče ni ugotavljalo, čeprav je zapisalo, da nečaki in pranečaki nimajo pravice dedovati zaščitene kmetije. Obrazložitev je v nasprotju z izrekom pod I/3. Premoženje, za katerega je izvedeno dedovanje po ZD, že zdaj spada v okvir zaščitene kmetije, ki jo je podedovala pritožnica. Nesmiselno je drobljenje. Ugotovljeni dediči po 14. členu ZDKG nimajo pravice niti do nujnega deleža.

Dediči na vročeno pritožbo niso odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov spisa in ugotovitev sodišča izhaja, da je zapuščino predstavljalo denacionalizirano premoženje, vrnjeno zapustniku s sklepom Okrajnega sodišča v Domžalah Dn N 46/06 z dne 30.8.2007 v zvezi s sklepom VSL I Cp 5185/2007 z dne 5.12.2007. Po zapustniku, ki je umrl 13.10.1982, je bil pred tem izveden zapuščinski postopek pred Okrajnim sodiščem v Domžalah. Sklep o dedovanju D 289/82 z dne 8.12.1983 je postal pravnomočen 6.3.1984. Glede na take dejanske ugotovitve sodišče prve stopnje v tem postopku pravilno ni upoštevalo dednih izjav zakonitih dedičev, podanih v zapuščinskem postopku D 289/82. Podane so bile pred izdajo odločbe o denacionalizaciji. Zato za premoženje, zajeto v tej odločbi, nimajo nobenega pravnega učinka. Tako določa prvi odstavek 80. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDeN) (4). Sodišče mora za v denacionalizaciji vrnjeno premoženje, o katerem še ni bilo odločeno v zapuščinskem postopku po upravičencu, opraviti nov zapuščinski postopek in glede vrnjenega premoženja pridobiti nove dedne izjave dedičev. To je storilo in podane dedne izjave pravilno upoštevalo. Drugačno pritožbeno naziranje je zmotno.

V novem zapuščinskem postopku se uporabljajo določbe ZD ter določbe ZDKG. Po ugovoru pritožnice, da je v obravnavanem primeru treba uporabiti določila navedenega posebnega zakona, je sodišče pravilno predhodno ugotavljalo, ali so za v denacionalizacijskem postopku vrnjeno premoženje izpolnjeni pogoji za dedovanje po posebnem zakonu. Ugotovilo je, da le del nepremičnin izpolnjuje te pogoje, del premoženja pa ne.

Po ZDKG je zaščitena kmetija kmetijska oziroma kmetijsko-gozdarska enota, ki je v lasti ene fizične osebe ali lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para ali v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca, in obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine. Iz zemljiškoknjižnih izpiskov, ki so v spisu ter odločb Upravne enote Domžale z dne 23.7.1997 ter 31.1.2012, pa je sodišče ugotovilo, da so nepremičnine, na katere opozarja pritožnica, v solasti s Kmetijsko zadrugo X. Ker ne gre za sorodstveno razmerje kot ga določa 2. člen ZDKG je pravilna presoja, da za navedene nepremičnine ne more veljati režim dedovanja po ZDKG. Te nepremičnine ne morejo biti del zaščitene kmetije.

Za navedeno premoženje je sodišče zato pravilno upoštevalo določbe ZD. Ugotovilo je dediče, ki ga dedujejo in odločilo, da ga podedujejo v skladu z višino ugotovljenih zakonitih dednih deležev. Svojo odločitev je dovolj jasno obrazložilo in nasprotja v razlogih, ki ga omenja pritožba, ni. Obrazložitev na strani 16 (da zakoniti dediči kot nečaki in pranečaki zapustnika nimajo pravice do denarnega izplačila nujnega deleža na premoženju, za katerega je izvedeno dedovanje po ZDKG) se namreč nanaša na obrazložitev dedovanja za premoženje, ki ga kot prevzemnica kmetije deduje pritožnica po posebnem predpisu ZDKG.

Pritožbeni razlogi torej niso podani. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialnopravno določila ZD in ZDKG, odločitev pa pojasnilo s pravilnimi in popolnimi razlogi. Pri odločanju tudi ni zagrešilo ostalih absolutnih bistvenih pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanih delih potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

-----------

(1) Ur. l. RS, št. 70/95 z nadaljnjimi spremembami

(2) Ur. l. SRS, št. 15/76 s spremembami

(3) Ur. l. RS, št. 73/07 s spremembami

(4) Ur. l. RS, št. 27/1991 s spremembami

Datum zadnje spremembe:

10.06.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2536/2014
• VSL sklep II Cp 239/2014
• VSL sklep II Cp 2277/2009