VSL sklep I Cp 493/2015

Jedro

Ker k predlaganemu dednemu dogovoru dedič S. K. ni dal svojega soglasja, do njegove sklenitve res ni prišlo, vendar pa to ne pomeni, da je spor o obsegu zapuščinskega premoženja med dediči s tem prenehal. Glede na 212. člen ZD bi moralo sodišče zato postopek prekiniti in dediče napotiti na pravdo.

Izrek

I. Ugotovi se umik pritožbe dedinje A. Š.

II. Pritožbi dedinje M. R. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Domžalah je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo, da v zapuščinsko premoženje med drugim spadajo tudi 3/6 pod prvo alinejo točke I/1 izreka sklepa navedenih parcel ležečih v k. o. X. Odločilo je, da jih, skupaj z ostalim zapustnikovim premoženjem, dedujejo njegovi zakoniti dediči, to je vdova T. K. do ene polovice, sestre A. Š., V. T. in M. R., vsaka do 1/10, zapustnikov brat S. K. do 1/10 ter zapustnikova nečakinja H. K. ter nečak M. K., vsak do 1/20.

2. Zoper takšno odločitev vlagata pritožbi dedinja A. Š. in M. R.

3. A. Š. zahteva, da se v sklepu pod točko II izreka, pri dediču M. K., izbriše besedilo „do celotne zapuščine“, ali pa da se ta izrek pripiše vsakemu od tam navedenih dedičev.

4. Dedinja M. R. se ne strinja z odločitvijo, da ji ne pripada 1/6 zato, ker nepremičnina v listini ni bila označena tako kot to zahteva Zakon o zemljiški knjigi. Z zapustnikom sta to hotela storiti, a je bilo prepozno. Pokojni brat se je za to odločil brez prisile in v prisotnosti sina I. Dedič S. K., s katerim je govorila po telefonu, ji je povedal, da je na sodišče v Cerknico poslal potrdilo, da se deležem odpoveduje. Je starejši in slabšega zdravja. Vsi ostali dediči se s tem strinjajo.

5. Na vloženi pritožbi ostali dediči niso odgovorili.

6. 16. 3. 2015, to je še pred odločitvijo o vloženi pritožbi, je pritožbeno sodišče prejelo izjavo dedinje A. Š., da pritožbo umika. 334. člen ZPP, ki se na podlagi 163. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) uporablja tudi v zapuščinskem postopku, določa, da lahko stranka, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, pritožbo umakne. Posledično je bilo glede pritožbe dedinje A. Š. potrebno odločiti kot to izhaja iz točke I izreka tega sklepa.

7. Pritožbeno sodišče je v nadaljevanju vsebinsko presojalo le pritožbo dedinje M. R. Ugotovilo je, da je utemeljena.

8. Iz podatkov spisa izhaja, da je dedinja M. R. v vlogi z dne 4. 10. 2010 navedla, da ji je brat (to je zapustnik, op. sodišča) „od svoje 1/6 podaril zemljišče“. Vlogi je priložila listino, ki naj bi darilo izkazovala (list. št. 54 in 55). Naknadno (glej zapisnik zapuščinske obravnave z dne 11. 11. 2010, list. št. 58) je bilo s strani pritožnice in na obravnavi prisotnih dedičev pojasnjeno, da je zapis v tej listini potrebno razlagati tako, da je zapustnik sestri, to je pritožnici M. R., podaril 1/6 nepremičnin, ki so (bile) vpisane v vložni številki Y k. o. X(1) in sta zato predmet dedovanja po zapustniku le še preostali 2/6 teh nepremičnin.

9. Z omenjeno vlogo in izjavo, dano na zapuščinski obravnavi, je pritožnica M. R. nedvomno oporekala ugotovljenemu obsegu zapuščinskega premoženja, saj je trdila, da ji je 1/6 nepremičnin, takrat še vpisanih v vložni št. Y k. o. X, zapustnik podaril in zato niso predmet dedovanja. Dediči, razen sedaj že pokojnega S. K., tem trditvam pritožnice niso nasprotovali in so bili pripravljeni z njo skleniti dedni dogovor, v katerem bi vprašanje lastništva tega dela nepremičnin sporazumno uredili. Ker k predlaganemu dogovoru dedič S. K. ni dal soglasja, do njegove sklenitve ni prišlo. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju postopka, saj s strani pritožnice zatrjevana darilna pogodba ni bila izvedena v zemljiški knjigi in predložena listina tudi sicer ni sposobna za vpis, celotno zapuščinsko premoženje, vključno s spornim, s sklepom o dedovanju razdelilo med zakonite dediče. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je bilo nepravilno in je vsaj preuranjeno.

10. Ker k predlaganemu dednemu dogovoru dedič S. K. ni dal svojega soglasja, do njegove sklenitve res ni prišlo, vendar pa to ne pomeni, da je spor o obsegu zapuščinskega premoženja med dediči s tem prenehal. Glede na 212. člen ZD bi moralo sodišče zato postopek prekiniti in dediče napotiti na pravdo.

11. Na presojo, ali je bila prekinitev postopka in napotitev na pravdo potrebna, ne more vplivati vprašanje, ali je bila listina, ki jo je pritožnica vložila v spis, v zemljiški knjigi izvedena, niti to, ali je za to vsebinsko in formalno sploh ustrezna. Po 212. členu ZD se namreč v primeru, če med dediči pride do spora o obsegu zapuščinskega premoženja, postopek ne prekine le v primeru spornih dejstev, pač pa tudi v primeru spora o uporabi prava. Zapuščinsko sodišče zato v nastali situaciji tega ne bi smelo samo presojati.

12. Ker sodišče prve stopnje zapuščinskega postopka ni prekinilo in dedičev napotilo na pravdo, čeprav bi glede na obrazloženo to pred izdajo sklepa o dedovanju moralo storiti, je bilo pritožbi potrebno ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.

13. Glede na dejstvo, da je dedič S. K. že po izdaji izpodbijanega sklepa umrl, doslej pa v zvezi s pritožničinim zahtevkom oziroma predlaganim dednim dogovorom ni podal nobene izjave, je smiselno, da sodišče prve stopnje pred odločitvijo, da se postopek prekine in dediče napoti na pravdo, o izločitvenem zahtevku oziroma predlaganem dednem dogovoru obvesti (tudi) njegove dediče. Obstaja namreč možnost, da bo tak zahtevek priznan oziroma podano soglasje k dogovoru. V kolikor pa do tega ne bi prišlo, bo moralo na podlagi 212. člena ZD ta postopek prekiniti in dediče napotiti na pravdo.

----------------

Op. št. (1): Gre za nepremičnine, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo pod prvo alinejo točke I/1 izreka sklepa.

Datum zadnje spremembe:

20.05.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 3175/2016
• VSL sklep I Cp 2647/2014
• VSL sklep I Cp 1619/2009