VSL sklep I Cp 680/2015

Jedro

Drugi toženki ni mogoče očitati, da že v odgovoru na tožbo, s katerim je tožbeni zahtevek pripoznala, ni priglasila vseh pravdnih stroškov, saj ni mogla vedeti, da bo zahtevek pripoznal tudi prvi toženec, in bodo s tem izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe brez naroka. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da je mogoče smiselno uporabiti 7. odstavek 163. člena ZPP, ki omogoča vložitev zahteve za povračilo stroškov postopka v petnajstih dneh od prejema odločbe, ki je povzročila konec postopka zunaj obravnave.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožnikoma naložilo, da sta solidarno dolžna drugi toženi stranki povrniti 1.191,70 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep vlagata pritožbo oba tožnika iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov, s predlogom, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov drugi toženki zavrne. Sodišču očitata kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj jima zahteva za povrnitev pravdnih stroškov ni bila vročena v izjasnitev. Zahteva je prepozna glede na določilo tretjega odstavka 163. člena ZPP. O pripoznavi tožbenega zahtevka sodišče odloči brez poprejšnjega obravnavanja, zato bi morala druga toženka stroške priglasiti že v pripoznavi. Tožnika sta tožbo morala vložiti tudi zoper Občino ..., ki je v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnica od leta 2003 dalje. Vse od takrat ni storila ničesar, da bi bila vknjižba na tem stanovanju izvršena na morebitnega dejanskega lastnika stanovanja. Njena dolžnost kot skrbnega gospodarja je, da poskrbi za ustrezne vpise lastništva v zemljiški knjigi glede svoje lastnine, kot tudi, da poskrbi, da se vpis lastninske pravice izvrši na dejanskega lastnika. Zaradi opustitve dolžne skrbnosti je druga toženka dala povod za tožbo, zato je odločitev o stroških napačna.

3. Na pritožbo sta odgovorila tožnika in prerekala podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Drži pritožbena navedba tožnikov, da jima sodišče vloge, v kateri je tožeča stranka priglasila pravdne stroške, ni vročalo v izjavo. Vendar pa s tem ni bilo kršeno načelo kontradiktornosti v smislu 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je druga toženka vse odločilne razloge glede stroškovne odločitve navedla že v odgovoru na tožbo, v katerem je tožbeni zahtevek pripoznala, omenjeno vlogo pa sta tožnika (preko pooblaščenega odvetnika) prejela 20. 8. 2014. Tako bi se lahko izjasnila do trditev druge tožene stranke v zvezi z razlogi za odmero stroškov v smislu 157. člena ZPP, pa tega nista storila. Druga toženka je po izdaji sodbe na podlagi pripoznave zgolj ponovno na kratko povzela bistvene okoliščine spora in priglasila stroške v skladu z Odvetniško tarifo, katerih odmera pa je stvar materialnega prava in ne trditev strank. Ker je bistvena kršitev pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zagrešena le, če je bila stranki z nezakonitim postopanjem odvzeta možnost obravnave pred sodiščem, do česar pa v konkretnem primeru ni prišlo, v tej smeri podani pritožbeni očitek ni utemeljen.

6. Oba toženca v postopku sta nujna in enotna sospornika. Pripoznava s strani samo enega od njiju zato ne omogoča izdaje sodbe na podlagi pripoznave. Drugi toženki tako ni mogoče očitati, da že v odgovoru na tožbo, s katerim je tožbeni zahtevek pripoznala, ni priglasila vseh pravdnih stroškov, saj ni mogla vedeti, da bo zahtevek pripoznal tudi prvi toženec, in bodo s tem izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe brez naroka. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da je mogoče smiselno uporabiti sedmi odstavek 163. člena ZPP, ki omogoča vložitev zahteve za povračilo stroškov postopka v petnajstih dneh od prejema odločbe, ki je povzročila konec postopka zunaj obravnave. V tem roku je druga toženka stroške pravočasno priglasila.

7. Tožeča stranka je že v tožbi navedla, da se je druga toženka kot lastnica stanovanja vknjižila na podlagi zakonske določbe tudi pri tistih etažnih lastnikih, ki niso v postopku zahtevali vpisa lastninske pravice v svojo korist, saj je bila zemljiškoknjižna lastnica zemljišča, na katerem stavba stoji. Drugi toženki ni mogoče očitati, da ni poskrbela za vknjižbo lastninske pravice prvega toženca. Tožeča stranka tudi ni izkazala, da bi drugo toženo pred pravdo pozivala, naj uredi lastniška razmerja, pa ta s tem ne bi soglašala. Ker torej druga toženka za tožbo ni dala povoda, tožbeni zahtevek pa je pripoznala že v odgovoru na tožbo, ji morata tožnika skladno s 157. členom ZPP povrniti njene stroške postopka. Odmere le-teh pritožba ne graja.

8. Ker pritožbeni razlogi glede na navedeno niso podani, prav tako tudi ne po uradni dolžnosti upoštevni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 154., 155. in prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker tožnika s pritožbo nista uspela, sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka. Enako je sodišče odločilo glede stroškov druge toženke, saj njen odgovor na pritožbo v sporu glede stroškovne odločitve ni bil potreben.

Datum zadnje spremembe:

20.05.2015

Podobni dokumenti:

• Sklep I Up 209/2007
• VSC sklep I Ip 830/2008
• VDSS sklep Pdp 957/2009