VSL sklep I Cp 591/2014

Jedro

Če sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ugotovi, da je dejanska neto tlorisna površina posameznega dela drugačna od tiste, ki izhaja iz katastrskih podatkov, mora zahtevati izvedbo postopka za spremembo podatkov v katastru stavb.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (I) dovolilo udeležbo H. d. o. o.; (II) vzpostavilo etažno lastnino na stavbi z identifikacijsko št. ..., stoječi na nepremičnini s parc. št. 235/5 k. o. X, na naslovu L.; (III) kot posamezna dela stavbe določilo del z iden. št. ... neto tlorisne površine 220,93 m2, s solastniškim deležem na splošnih skupnih delih stavbe do 76/100, in del z iden. št. ... neto tlorisne površine 68,39 m2, s solastniškim deležem na splošnih skupnih delih stavbe do 24/100; (IV) določilo dva skupna dele stavbe, na katerih je vzpostavljena solastninska pravica v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe s solastniškimi deleži iz prejšnje točke; (V) ugotovilo, da je lastnik posameznega dela z iden. št. ... A.K., posameznega dela z iden. št. ... pa B.S. ter da je pri parc. št. 235/5 k. o. X vpisana hipoteka na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa ter (VI) odločilo, da se ta sklep izvede v zemljiški knjigi v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine, pri čemer se upošteva, da je predlagatelj pridobil pravni naslov za vknjižbo pred dnevom, od katerega učinkuje zemljiškoknjižni vpis bremena na nepremičnini.

2. Zoper sklep se pritožuje udeleženec A.K. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep ustrezno spremeni. Sodišče je kot strokovno podlago za katastrski vpis stavbe in posameznih delov uporabilo elaborat za vpis stavbe v kataster stavb z dne 5. 12. 2008. Pri tem je kršilo šesti odstavek 23.a člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL), saj ni izdalo sklepa o ugotovitvi, da je strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa. Sodišče je določilo solastniške deleže na posameznih delih stavbe, vendar iz obrazložitve sklepa ni razvidno, na podlagi česa jih je določilo. Deleži niso razvidni niti iz elaborata niti iz sklepa GURS z dne 21. 7. 2011. Sodišče je odločilo, da ima posamezni del št. ..., last predlagatelja, neto tlorisno površno 68,39 m2, iz kupoprodajne pogodbe z dne 13. 9. 1993 pa izhaja, da je predlagatelj kupil stanovanje v izmeri 47,44 m2. Ker sodišče ni pojasnilo, zakaj je določilo izmero tega posameznega dela v nasprotju s pogodbo, je izpodbijana odločba neobrazložena, s tem pa podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ker predlagatelj ni navedel dejstev, iz katerih izhaja nastop priposestvovanja, niti ni predložil nobenih listin za dokazovanje priposestvovanja, je sodišče s tem, ko je ugotavljalo dejstva v zvezi s priposestvovanjem, kršilo določbo 212. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP).

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje skladno s šestim odstavkom 23. a člena ZVEtL s sklepom ugotoviti, da je elaborat za vpis stavbe v kataster stavb z dne 5. 12. 2008, ki ga je izdelalo podjetje G., d. o. o., primeren za izvedbo katastrskega vpisa. Navedena določba ZVEtL nalaga sodišču izdajo sklepa o ugotovitvi, da je strokovna podlaga primera za izvedbo katastrskega vpisa, le v primeru, ko je strokovna podlaga za katastrski vpis pripravljena v postopku za vzpostavitev etažne lastnine in sodišče na tej podlagi zahteva izvedbo vpisa v kataster (primerjaj 23.a člen ZVEtL). Elaborat z dne 5. 12. 2008 pa ni bil pripravljen v obravnavanem postopku za vzpostavitev etažne lastnine (izdelan je bil že pred začetkom postopka po naročilu predlagatelja). Prav tako vpisa stavbe na C., L., v kataster stavb na podlagi elaborata z dne 5. 12. 2008 ni zahtevalo sodišče, temveč predlagatelj, kot je razvidno iz sklepa Geodetske uprave RS (GURS) o vpisu v kataster stavb z dne 21. 7. 2011 (priloga A14 spisa).

5. Neutemeljena je nadalje pritožbena navedba, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, na podlagi česa je sodišče določilo solastniške deleže na skupnih delih. Iz razlogov sklepa namreč jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje pri določitvi solastniških deležev upoštevalo določbo 3. točke prvega odstavka 9. člena ZVEtL, v skladu s katero je solastniški idealni delež vsakokratnega lastnika posameznega etažnega dela iz prejšnje točke na skupnih delih stavbe enak razmerju med površino posameznega etažnega dela in skupno površino vseh posameznih etažnih delov po podatkih iz katastra stavb. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da iz elaborata za vpis stavbe v kataster stavb z dne 5. 12. 2008 in sklepa GURS z dne 21. 7. 2011 sicer ne izhajajo solastniški deleži, sta pa razvidni površini obeh posameznih delov stavbe, ob upoštevanju katerih je sodišče prve stopnje določilo solastniške deleže.

6. Utemeljen pa je pritožbeni očitek v zvezi z določitvijo površine posameznega dela z iden. št. ... Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje na podlagi katastrskih podatkov določilo, da ima navedeni posamezni del, ki je last predlagatelja, neto tlorisno površino 68,39 m2. Ker iz kupoprodajne pogodbe z dne 13. 9. 1993 (priloga A2) izhaja, da je predlagatelj kupil v stavbi na naslovu L. stanovanje v izmeri 47,44 m2, kar je drugačna površina od tiste, ki izhaja iz katastrskih podatkov, kot pravilno opozarja pritožnik, sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati katastrskih podatkov, ki niso bili vpisani v kataster stavb na zahtevo sodišča na podlagi strokovne podlage, za katero bi sodišče ugotovilo, da je primerna za izvedbo katastrskega vpisa, ne da bi prej preverilo, zakaj katastrski podatki niso skladni s podatki iz pravnega naslova, s katerim predlagatelj izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu z iden. št. ... Da sodišče ne sme upoštevati katastrskih podatkov v primeru, ko stavba ni vpisana v kataster stavb na zahtevo sodišča, ne da bi prej ugotovilo dejansko stanje, izhaja iz določbe 3. točke prvega odstavka 23. člena ZVEtL, po kateri sodišče pri pristojnem upravnem organu zahteva vpis stavbe in posameznih delov, če stavba in njeni posamezni deli v kataster stavb še niso vpisani, oziroma zahteva izvedbo postopka za spremembo podatkov v katastru stavb, če ugotovi, da ne odražajo v postopku ugotovljenega dejanskega stanja.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi pritožnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZNP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotavljati tlorisno površino posameznega dela stavbe, na katerem pridobitelj izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice. V primeru, da bo ugotovilo, da je dejanska površina tega dela drugačna od tiste, ki izhaja iz podatkov v katastru stavb, bo moralo zahtevati izvedbo postopka za spremembo podatkov v katastru stavb. V ponovljenem postopku naj tudi upošteva, da predlagatelj ni zatrjeval dejstev v zvezi s priposestvovanjem, kot pravilno opozarja pritožnik, zaradi česar na tej podlagi ne bo smelo (niti podredno) šteti za izkazano upravičenje predlagatelja do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu z iden. št. ...

Datum zadnje spremembe:

31.03.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 2090/2014
• VSL sklep I Cp 1636/2015
• VSC Sklep I Cp 47/2022