<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 608/2014

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CP.608.2014.1
Evidenčna številka:VSL0006691
Datum odločbe:28.05.2014
Senat, sodnik posameznik:Irena Veter (preds.), dr. Vesna Bergant Rakočević (poroč.), Zvone Strajnar
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
Institut:povrnitev nepremoženjske škode - nedopustno ravnanje policistov - prekoračitev pooblastil - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sposobnost biti pravdna stranka - podružnica tuje pravne osebe - odpravljiva napaka - spor z mednarodnim elementom

Jedro

Ob nastali poškodbi pri tem, ko policist uporabi prisilno sredstvo, je pravno odločilno dejstvo, ali je bila uporabljena sila sorazmerna upiranju. Te okoliščine je treba konkretizirati.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi ter se zadeva temu sodišču vrne v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo nepremoženjske škode in ga obsodilo na povrnitev 1950,02 EUR toženkinih pravdnih stroškov.

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) tožnik pritožuje, predlaga njeno spremembo ali pa razveljavitev in novo sojenje. Povzema nesporna dejstva primera (da je bil ustavljen pred svojo hišo, da je odklonil preizkus alkoholiziranosti, čeprav je priznal, da je užival alkohol, da mu je bil izročen plačilni nalog, da se je odpravil v hišo, nakar ga je policist V. od zadaj podrl ter ga skupaj s kolegom G. vklenil), nato pa nasprotuje ugotovitvam sodišča glede spornih okoliščin, češ da ni bil opozorjen, da bo pridržan. Vztraja, da je bila uporaba kakršnekoli sile popolnoma nepotrebna, če pa že, bi morala biti ta minimalna. Utrpel je hudo telesno poškodbo, kar že samo po sebi dokazuje, da je šlo za uporabo pretirane sile. Opozarja na določbo 51. čl. Zakona o policiji, po kateri smejo policisti uporabiti samo tista prisilna sredstva, ki so sorazmerna načinu in moči upiranja in napada, pri čemer morajo spoštovati človekovo osebnost in dostojanstvo, ter na določbe 3., 4. in 5. čl. Pravilnika o policijskih pooblastilih, po katerih morajo policisti ravnati obzirno in ne povzročati škode, ki ni v sorazmerju z namenom in ciljem uporabe pooblastil. Opozarja, da je v okviru spornega dogajanja zatrjeval dva dogodka (da sta ga policista dvakrat podrla), do česar se sodišče ni opredelilo. Sodbi očita pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih, sodišču pa še, da je angažiralo izvedenca medicinske stroke z nalogo, da opiše tudi nastalo škodo, potem pa je njegov zahtevek zavrnilo v celoti že po temelju. Pritožnik opredeljuje še svoje pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in se zavzela za njeno zavrnitev ter priglasila pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Utemeljen je pritožbeni očitek o storjeni absolutni bistveni kršitvi določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Izpodbijana sodba namreč ne vsebuje dovolj razlogov o odločilnih dejstvih, zato njene pravilnosti in zakonitosti ni mogoče preizkusiti. Vendar je pred podrobnejšo obrazložitvijo te kršitve treba opozoriti še na eno, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Kršitev iz 11. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP (sposobnost biti stranka)

6. Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je tožena stranka vpisana kot podružnica tujega podjetja (A.). Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 1. odst. 676. čl. določa, da tuje podjetje v Republiki Sloveniji opravlja pridobitno dejavnost prek podružnic. Podružnice tujega podjetja se vpišejo v sodni register (8. tč. 1. odst. 3. čl. Zakona o sodnem registru), a niso pravne osebe, temveč nastopajo v imenu in za račun tujega podjetja (1. odst. 679. čl. ZGD-1), za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnic, pa je odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem (683. čl. ZGD-1).

7. Iz navedenih zakonskih določb sledi, da tožena stranka nima statusa pravne osebe in zato ni sposobna biti stranka v pravdnem postopku (76. čl. ZPP). Ker je sodišče prve stopnje razsodilo o tožbenemu zahtevku tožnika zoper toženo stranko, ki nima lastnosti pravne osebe, je podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka (11. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP) in že zato je bilo treba na podlagi 1. odst. 354. čl. ZPP pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

8. Navedba osebe, ki ne more biti pravdna stranka, je odpravljiva napaka (1. odst. 81. čl. ZPP), (1) zato bo moralo v nadaljevanju postopka sodišče prve stopnje najprej tožnika najprej, da tožbo popravi tako, da pravilno navede toženo stranko. Ob tem pa pritožbeno sodišče opozarja še na naslednje: če oz. ko bo tožnik tožbo v zgoraj navedeni smeri popravil, bo šlo za spor z mednarodnim elementom, saj na pasivni strani nastopa tuja oseba, zaradi česar bi bilo sicer načeloma treba uporabiti določbe o pristojnosti Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP). Ker pa sta Republika Slovenija in Madžarska članici Evropske skupnosti, velja zanju Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju Uredba) ter se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropskih skupnosti (76. čl. Uredbe). Za obravnavani primer je pomembna določba 5. odst. 5. čl. Uredbe, ki določa, da je v primeru spora, ki izhaja iz poslovanja podružnice, predstavništva ali druge poslovne enote, oseba s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v drugi državi članici lahko tožena v drugi državi članici, in sicer pred sodišči po kraju, v katerem se ta podružnica, predstavništvo ali poslovna enota nahaja.

Kršitev iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP (pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih)

9. Kar pa se tiče vsebine zadeve, res ni sporno, kar kot táko navaja pritožnik, prav tako pa tudi ne, da je pri predmetni policijski obravnavi tožnik utrpel izpah in zlom desne rame (nadlahtnice v ramenskem sklepu).

10. Materialnopravno izhodišče prvostopenjskega sodišča je sicer v celoti pravilno. Odškodninska odgovornost tožene stranke za tožniku nastalo škodo je podana, če ne dokaže, da so njeni delavci, konkretno policista V. in G., ravnali tako, kot je treba. Kako je treba ravnati, na abstraktni ravni določa v prvi vrsti Zakon o policiji, ki v 51. čl. policistom dopušča uporabo le tistih prisilnih sredstev, ki so sorazmerna načinu in moči upiranja in napada, nato pa še Pravilnik o policijskih pooblastilih, ki tudi pri izvajanju le-teh zapoveduje spoštovanje človekovega dostojanstva, kar vse sodišče prve stopnje korektno povzema v 4. točki svoje obrazložitve na strani 5.

11. O slednjem konkretno pa v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni prav nobenega razloga. Sodišče navaja zgolj, da je tožnik ravnal neodgovorno, ker policistoma ni ustavil in je zavrnil preizkus alkoholiziranosti ter se samovoljno napotil proti svoji stanovanjski hiši. Kot že zgoraj omenjeno, to niti ni sporno. Sporno je, na kakšen način se je policistoma, ki sta ga želela privesti na Policijsko postajo, tožnik upiral. Glede na posledice (izpahnjena in zlomljena roka) je bila sila, ki sta jo policista pri tem uporabila, očitno razmeroma velika, kar bi bilo upravičeno le, če se je pred tem tožnik izvedbi uradnega postopka z veliko silo tudi upiral. O tem pa, kot rečeno, v sodbi ni nobene besede. Ob podanih meterialnopravnih izhodiščih ne zadošča zaključek, da sta pač policista imela pravico uporabiti prisilna sredstva, češ če se tožnik ne bi upiral, do škode ne bi prišlo. Takšno sklepanje je nevzdržno, saj bi bilo po njem treba v zakup vzeti prav vsakršno (oz. kakršnokoli) poškodbo. Ob tem je treba pritrditi tožniku, ki opozarja na dve zadobljeni poškodbi (v dveh dogodkih znotraj spornega dogajanja v širšem smislu). Tudi do tega bi se moralo sodišče, v povezavi z izvedenskim mnenjem glede možnih mehanizmov nastanka obeh poškodb, opredeliti.

12. V novem sojenju naj prvostopenjsko sodišče po tem, ko bo obravnavalo tožbo zoper stranko, ki bo to sposobnost imela, ugotovi, ali je bila uporabljena sila, ki je rezultirala v zlomljeni in izpahnjeni roki tožnika, sorazmerna njegovemu upiranju, in o tem poda jasne, izčrpne ter prepričljive razloge. Po potrebi naj v tej smeri dopolni dokazni postopek, saj zaslišana policista, ki sta tožnika poškodovala, o tem nista bila posebej natančna oz. konkretna, kar naj v nadaljevanju, ko bo dokaze ocenjevalo, sodišče prve stopnje tudi upošteva.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče pridržalo za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Prim. npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1374/2002.


Zveza:

Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/5, 76. ZGD-1 člen 676, 676/1, 679, 679/1, 683. ZPP člen 76, 81, 81/1, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14. ZPol člen 51. Pravilnik o policijskih pooblastilih.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
13.03.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDc2MDcw