<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 1064/2014

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CPG.1064.2014
Evidenčna številka:VSL0081802
Datum odločbe:09.09.2014
Senat, sodnik posameznik:Milojka Fatur Jesenko (preds.), Andreja Strmčnik-Izak (poroč.), Mateja Levstek
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
Institut:umik tožbe - pravdni stroški - dopolnilni sklep - vrednost spornega predmeta - sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta - pravni interes za pritožbo - načelo uspeha

Jedro

Sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta sme izpodbijati le tista stranka, ki ni uspela s končno odločbo.

Razlog umika in pravna podlaga, na kateri temelji umik, razen kar se tiče odločitve o pravdnih stroških, nista pomembna, vendar pa je v konkretnem primeru za ugotovitev pravnega interesa bistveno ugotoviti, katera stranka je v postopku uspela.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek ustavi.

2. Zoper izpodbijani sklep in posredno tudi zoper sklep V Pg 4454/2013-3 z dne 7.10.2013, zoper katerega ni posebne pritožbe, je zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja vložila pritožbo tožnica in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep z dne 7.10.2013, s katerim je sodišče določilo vrednost spornega predmeta, razveljavi, prav tako pa naj razveljavi tudi izpodbijani sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. V predmetni zadevi je bila vložena tožba na ničnost in izpodbojnost dveh sklepov skupščine, in sicer sklepa o delitvi bilančnega dobička in sklepa, s katerim je bila sprejeta sprememba statuta družbe (zapisnik skupščine SV 1557/13 z dne 28.8.2013 - priloga A2). Ker je toženka na sejah dne 11.11.2013 in dne 30.12.2013 ponovno odločala o spremembi statuta in uporabi bilančnega dobička ter na ta način dejansko in pravno razveljavila oba sklepa, glede katerih je tožnica uveljavljala ničnost oziroma neveljavnost (zapisnika skupščine SV 2082/13 in SV 2558/13 na prilogah A7-A8), je tožnica dne 18.2.2014 tožbo umaknila. Sodišče prve stopnje je umik tožbe vročalo v izjavo toženki (2. odstavek 188. člena ZPP) in nato z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo.

5. Po 1. odstavku 188. člena ZPP lahko tožeča stranka umakne tožbo brez privolitve tožene stranke, preden se tožena stranka z vložitvijo odgovora na tožbo spusti v obravnavanje glavne stvari. Ker je tožnica tožbo umaknila še pred vročitvijo tožbe toženki, torej, še preden se je ta spustila v obravnavanje glavne stvari, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče prve stopnje ni bilo dolžno toženki pošiljati umika tožbe v izjavo in nato zaključiti, da se je ta z umikom konkludentno strinjala (2. odstavek 188. člena ZPP). Posledično je sodišče prve stopnje napačno štelo, da je tožnica tožbo umaknila v soglasju s toženko, kar pa za odločitev ni bistvenega pomena.

6. Kljub temu pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Tožnica je namreč tožbo umaknila, zato je bila ustavitev postopka, ne glede na pravno podlago takšne odločitve oziroma razlog umika, na mestu. Vprašanje, zakaj in na kakšen način je tožnica umaknila tožbo, pa je relevantno zgolj glede odločitve o pravdnih stroških, o čemer pa sodišče prve stopnje (še) ni odločalo. Tožnica je namreč tekom postopka v skladu s 7. odstavkom 163. člena ZPP pravočasno podala zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov, o čemer pa sodišče prve stopnje ni sprejelo nikakršne odločitve. Iz tega razloga je treba pritožbo v tem delu šteti kot predlog tožnice po izdaji dopolnilnega sklepa (1. odstavek 325. člena ZPP).

7. Tožnica pa se pritožuje tudi zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta s strani sodišča prve stopnje. Tožnica je v tožbi navedla, da ima toženka 10.851.210,90 EUR osnovnega kapitala, ki je razdeljen na 2.602.313 delnic; to pa pomeni, da ena delnica predstavlja 4,169 EUR osnovnega kapitala družbe. Ker ima tožnica 4 delnice toženke, njen delež v osnovnem kapitalu znaša 16,67 EUR; slednji znesek pa je tožnica določila kot vrednost spornega predmeta v konkretnem postopku. Sodišče prve stopnje je nato s sklepom V Pg 4454/2013-3 z dne 7.10.2013 kot pravo vrednost predmeta postopka določilo znesek 6,892.508,80 EUR. Ker se prvi sklep skupščine, ki ga tožnica izpodbija s tožbo, nanaša na razdelitev bilančnega dobička v višini 6,892.508,80 EUR, pri drugem sklepu, ki ga tožnica še izpodbija, pa vrednost ni tako očitna, je sodišče prve stopnje pri določitvi vrednosti spora upoštevalo zgolj sklep skupščine o razdelitvi bilančnega dobička. Ker zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta s strani sodišča ni posebne pritožbe (3. odstavek 44. člena ZPP in 2. odstavek 31. člena ZST-1), tožnica v tej fazi postopka pravilno vlaga pritožbo zoper sklep o glavni stvari, torej zoper izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje postopek ustavilo.

8. Po 1. odstavku 39. člena ZPP se v primeru, ko je za ugotovitev stvarne pristojnosti, pravice do revizije in v drugih primerih, ki so določeni v tem zakonu, odločilna vrednost spornega predmeta, vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka. Če tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost ali če tožeča stranka navede le skupno vrednost spornega predmeta, čeprav uveljavlja s tožbo zoper isto toženo stranko več zahtevkov, pa niso podani pogoji iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije, se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti (3. odstavek 44. člena ZPP). Sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta sme v vsakem primeru izpodbijati le tista stranka, ki ni uspela s končno odločbo (J. Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, str. 232). V konkretnem primeru se je postopek končal s sklepom o ustavitvi postopka. Pritožbeno sodišče je sicer navedlo, da razlog umika in pravna podlaga, na kateri temelji umik, razen kar se tiče odločitve o pravdnih stroških, nista pomembna, vendar pa je v konkretnem primeru za ugotovitev pravnega interesa bistveno ugotoviti, katera stranka je v postopku uspela. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnica tožbo umaknila po izpolnitvi zahtevka s strani toženke (po sprejetju novih sklepov na skupščinah dne 11.11.2013 in 30.12.2013, ki sta dejansko in pravno razveljavila sporna dva sklepa), kar pomeni, da je tožnica na ta način s tožbo uspela (1. odstavek 158. člena ZPP). Iz tega razloga in v skladu s tem stališčem bo sodišče prve stopnje tudi odločilo o pravdnih stroških, kar pomeni, da bo priglašene stroške tožnice (med drugim tudi sporno sodno takso za redni postopek oziroma sedaj zgolj še takso za umik tožbe, ki predstavlja tretjino sodne takse za redni postopek) navsezadnje naložilo v plačilo toženki. Posledično tožnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta, zato je pritožbeno sodišče pritožbo v tem delu zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).


Zveza:

ZPP člen 39, 39/1, 44, 44/3, 158, 158/1, 163, 163/7, 188, 188/2, 325, 325/1. ZST-1 člen 31, 31/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
10.12.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDczMTQ3