VSL sklep I Cp 967/2014

Jedro

Besedilo petega odstavka 30. člena ZVEtL v primeru izdane pravnomočne upravne odločbe o funkcionalnem zemljišču izključuje zgolj možnost določitve pripadajočega zemljišča po kriterijih iz 7. člena ZVEtL, po katerih se sicer določa pripadajoče zemljišče, torej ponovno materialnopravno presojo, kdo in do koliko zemljišča je upravičen. Ne določa pa, da sodišče o takšnem predlogu sploh ne sme odločati. V teh primerih izda (le) ugotovitveno odločbo, v kateri upravno odločbo povzame.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu T., z identifikacijsko številko stavbe X-5219, in sicer na parc. št. 1633/7, k.o. X. Ugotovilo je, da je bila že pred uveljavitvijo Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL) izdana pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča k tej stavbi. Odločitev o stroških je pridržalo posebnemu sklepu.

2. Pritožbo vlagajo predlagatelji. Uveljavljajo vse kršitve po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Predlagajo razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Priglašajo stroške. Menijo, da sodišče predloga ne bi smelo zavrniti, temveč zavreči. V primeru pravnomočne upravne odločbe o funkcionalnem zemljišču, ponovno odločanje po sodni poti ni dovoljeno. Sodišče je tako kršilo 319. člen ZPP in storilo bistveno kršitev določb postopka. Peti odstavek 30. člena ZVEtL je bil zmotno uporabljen, saj odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča z dne 25. 11. 2002 ni pravnomočna. V spis vložena odločba nima klavzule pravnomočnosti. Iz nje izhaja, da posameznim etažnim lastnikom sploh ni bila poslana, temveč zgolj upravniku G., d. o. o., ki pa odločbe ni prejel. Sodišče je odločitev oprlo na listino brez klavzule pravnomočnosti, kar predstavlja kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zmoten je tudi zaključek sodišča, da je zaradi zamude roka za predlog, da se postopek v skladu s sedmim odstavkom 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) nadaljuje, prenehala upnikova prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika in da so posledično nastali pogoji za ustavitev nepravdnega postopka. Zamuda roka ne pomeni izgube izločitvene pravice. Stečajni postopek zaradi specifičnosti ZVEtL-a ne bi smel imeti za posledico prekinitve postopka in tudi ne posledic, vezanih na priznanje in nepriznanje zahtevka. Izločitvenega zahtevka posamezni etažni lastniki sploh niso vlagali in se sklep o preizkusu terjatev kot tudi končni seznam preizkušenih terjatev z dne 7. 1. 2013, ne nanašata na posamezne predlagatelje. Zato tudi posledic predlagatelji ne morejo nositi.

3. Nasprotna udeleženca na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V konkretni zadevi gre za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred 1. 1. 2003 in se zato pripadajoče zemljišče določi po pravilih, ki jih določa 30. člen ZVEtL. V petem odstavku tega člena zakon za določitev pripadajočega zemljišča k stavbam, zgrajenim pred 1. 1. 2003, uvaja posebno pravilo, če je bila do uveljavitve ZVEtL-a že izdana pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele k tem stavbam. V takšnih primerih se, ne glede na druge določbe tega zakona, v postopku za določitev pripadajočega zemljišča po tem zakonu šteje, da je pripadajoče zemljišče k stavbi oziroma več stavbam tisto zemljišče, ki je bilo določeno kot funkcionalno zemljišče ali kot gradbena parcela po pravnomočni odločbi o določitvi funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele k posamezni stavbi ali več stavbam.

6. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je bilo k večstanovanjskemu objektu T., ki stoji na parceli št. 1635/20, k. o. X., s pravnomočno odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostava Vič – Rudnik, št. 351-106/2000-27 z dne 25. 11. 2002, že določeno funkcionalno zemljišče, ki ga predstavlja 489 m2 zemljišča s parc. št. 1633/8, k. o. X. Da je odločba pravnomočna (20. 12. 2002), izhaja iz zaznamka na sami odločbi (primerjaj prilogo B12) (1). Pritožbeni očitek, da je sodišče pri odločanju upoštevalo nepravnomočno odločbo oziroma je odločitev oprlo na neobstoječo listino, je posledično neutemeljen.

7. Ker (morebiti) neutemeljeno potrdilo o pravnomočnosti razveljavi organ, ki ga je izdal, so neupoštevne pritožbene trditve o tem, da odločba ni pravnomočna, ker ni bila vročena posameznim etažnim lastnikom, temveč zgolj upravniku G., d. o. o., ki pa odločbe ni prejel.

8. Zmotno je nadalje stališče predlagateljev, da sodišče predloga ne bi smelo zavrniti, temveč bi ga moralo zavreči. Besedilo petega odstavka 30. člena ZVEtL namreč izključuje zgolj možnost določitve pripadajočega zemljišča po kriterijih iz 7. člena istega zakona, po katerih se sicer določa pripadajoče zemljišče, torej ponovno materialnopravno presojo, kdo in do koliko zemljišča je upravičen. Ne določa pa, da sodišče o takšnem predlogu sploh ne sme odločati. Ureditev po 5. odstavku 30. člena ZVEtL je namreč namenjena pridobitvi sodne odločbe, ki bo omogočala zemljiškoknjižno realizacijo upravne odločbe. Sodišče v teh primerih zato izda (le) ugotovitveno odločbo, v kateri upravno odločbo povzame. Takšno možnost je zakonodajalec predvidel predvsem zaradi dejstva, da večina upravnih odločb ni izvedena v zemljiški knjigi (2). Sodišče prve stopnje zato podlage za zavrženje predloga ni imelo.

9. Glede na zgoraj obrazloženo se postavlja zgolj vprašanje, ali je ravnalo pravilno, ko o predlogu ni odločilo z ugotovitveno odločbo, ampak ga je zavrnilo.

10. Postopek za določitev oziroma ugotovitev pripadajočega zemljišča teče po pravilih ZNP. Prilagojene so mu le posamezne postopkovne rešitve. Vsebino predloga določa ZNP. Predlagatelj v predlog sicer ni dolžan vključiti „zahtevka“ oziroma ni dolžan predlagati, kako naj sodišče odloči, mora pa predlog vsebovati opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči (primerjaj 21. člen v zvezi s 119. členom ZNP). In v ta opis razmerja pri predlogih za določitev pripadajočega zemljišča sodi tudi navedba parcel, na katerih naj se določi. In v takšnem obsegu je sodišče na predlog tudi vezano. V konkretnem primeru je bilo torej sodišče dolžno odločiti o določitvi oziroma ugotovitvi pripadajočega zemljišča na tisti nepremičnini, ki so jo predlagatelji v predlogu navedli in ne morda kateri drugi. Glede na to, da so predlagatelji predlagali določitev pripadajočega zemljišča na parceli 1633/7, ne pa na parceli 1633/8, obe X., podlage za izdajo ugotovitvene odločbe ni bilo. Bila pa je dana podlaga za zavrnitev predloga, saj pripadajočega zemljišča, zaradi vezanosti na pravnomočno upravno odločbo, ni mogoče določiti v večjem obsegu, kot to izhaja iz odločbe.

11. Ker je parcela 1633/8, k. o. X., v zemljiški knjigi že vpisana kot splošen skupni del stavbe T., pa je tudi sicer vprašljiv pravni interes za izdajo ugotovitvene odločbe.

12. Glede na to, da sodišče predloga ni zavrnilo (niti ni postopka ustavilo), ker bi predlagatelji zamudili rok za predlaganje nadaljevanja prekinjenega postopka (301. člen ZFPPIPP), so pritožbene navedbe v zvezi s tem nerelevantne. Pritožbeno sodišče se do njih zato ne opredeljuje, ker to ni potrebno.

13. Pritožba je po obrazloženem neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

14. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, do povračila pritožbenih stroškov ni upravičena (154. v zvezi s 165. členom ZPP).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) Nasprotna udeleženka je naknadno v spis vložila še en izvod iste odločbe s klavzulo pravnomočnosti (20. 12. 2002).

(2) Glej tudi obrazložitev predloga ZVEtL-a, Poročevalec Državnega zbora št. 20/2008; članek „Določanje pripadajočega zemljišča po ZVEtL“, Mateja Tamara Fajs, Zbornik stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, GV založba, str. 136; članek „Določitev pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL, Urška Klakočar Zupančič, PP št. 43.

Datum zadnje spremembe:

17.11.2014

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep II Cp 575/2018
• VSL sklep I Cp 839/2014
• Sklep I Up 751/2002