<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 811/2014

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CP.811.2014
Evidenčna številka:VSL0072213
Datum odločbe:20.08.2014
Senat, sodnik posameznik:Brigita Markovič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:pravica do izjave - pravica do enakega varstva pravic - dolžnost opredelitve sodišča do relevantnih navedb stranke - trditveno breme - prevalitev trditvenega bremena - spor majhne vrednosti - ključ delitve stroškov - podpisi - pogodba o upravljanju

Jedro

Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je velikega pomena, da stranka, tudi če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, spozna, da se je z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo ter jih torej ni prezrlo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 205499/2012 z dne 24. 12. 2012, razveljavilo tudi v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo. Posledično je tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne 90,52 EUR pravdnih stroškov v roku 8 dni.

2. Pritožbo vlaga tožeča stranka. Uveljavlja bistvene kršitve določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške. V bistvenem navaja, da je ugotovitev sodišča, da tožeča stranka ni dokazala, da se lista podpisov nanaša prav na pogodbo o upravljanju, posledično pa tudi ne, da je bila pogodba sprejeta z zadostno večino, v nasprotju z dokazi, ki se nahajajo v spisu. Sodišče se ni opredelilo do navedb o okoliščinah, ki kažejo na to, da se lista podpisov nanaša na sporno pogodbo (A1). Oba naslova (tako naslov pogodbe kot tudi naslov podpisne listine) se nanašata na identično storitev – to je upravljanje garažne stavbe v smislu določb SPZ in SZ-1. Da gre za podpisno listo k pogodbi kažejo identifikacijski znaki, ki so izrecno navedeni. Podpisna lista k pogodbi se je podpisovala v avgustu in septembru 2008, torej v času, ko je pogodbo podpisal tudi zakoniti zastopnik tožeče stranke. Pritožnica je tudi navedla, da je to edini pravni posel, ki je bil v tem času sklenjen med tožečo stranko in etažnimi lastniki. Podpisna lista se na kakšen drug dokument ne more nanašati. Vsebina pogodbe in naslov seznama etažnih lastnikov predstavljata identično pravno poslovno razmerje. Tožena stranka je zgolj pavšalno navedla, da gre morebiti za podpise, ki bi pripadali kakšnemu drugemu poslu, ni pa povedala, za kakšen posel bi lahko šlo. Sodišče je površno pregledalo seznam lastnikov, saj navedlo, da so določene zaporedne številke izpuščene, kar pa ne drži. Zaporedne številke podpisnikov si sledijo od 1 – 449, pri izpuščenih številkah pa gre za identifikacijske znake, ki jih določi GURS. Tisti, ki po mnenju sodišča manjkajo, dejansko ne obstajajo, kar izhaja iz izpiska zemljiške knjige. To bi sodišče lahko ugotovilo, saj je vanj vpogledalo. V tem delu je bila storjena bistvena kršitev določb postopka, saj je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in med samimi temi listinami. Da gre za podpisno listino k pogodbi o upravljanju z dne 6. 8. 2008, izhaja tudi iz okoliščine, da je tudi na prvi strani pogodbe o upravljanju izrecno navedeno, da so lastniki navedeni v podpisni listi, enako je navedeno na zadnji strani pogodbe. Solastniške deleže je tožeča stranka izrecno opredelila v trditvah in v zvezi s tem predlagala dokaze. Sodišče jih je zavrnilo kot nepotrebne, ob tem, da tožeči stranki očita, da deleži v podpisni listi niso navedeni. Sodišče je storilo bistveno kršitev določb postopka in zmotno uporabilo materialno pravo tudi glede očitka, da višina zahtevka ni utemeljena. Pri tej presoji ni uporabilo materialnega prava, to je Pravilnika o upravljanju, ki natančno določa ključe delitve stroškov in je tožeča stranka nanje tudi vezana. Višina vtoževane terjatve je bila v zadostni meri opredeljena. Ker izpodbija sodbo glede glavne stvari, jo izpodbija tudi glede priznanih stroškov postopka.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodba, s katero je končan spor v postopku majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP ter zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje tako nista dopustna pritožbena razloga (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Sodišče prve stopnje vsebinsko zatrjevane kršitve po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni zagrešilo, saj glede odločilnih dejstev ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami. Sodišče prve stopnje je tako pravilno povzelo vsebino pogodbe o upravljanju garažne stavbe z dne 6. 8. 2008 s prilogo. Tako drži, da iz seznama lastnikov z njihovimi podpisi in datumi podpisov (priloga A1) ni razviden točen naslov pogodbe in njen datum (1). Drži tudi, da pri posameznem lastniku ni naveden solastniški delež in da si oznake garaž oziroma identifikacijske številke ne sledijo tekoče. Ali je sodišče prve stopnje vsebino obeh listin in iz njiju izhajajoča dejstva tudi pravilno dokazno ocenilo v smeri vprašanja, ali se podpisi na listi nanašajo na pogodbo o upravljanju garažne stavbe in ali je bila pogodba podpisana s strani zadostnega števila etažnih lastnikov, pa ne predstavlja očitane kršitve, ampak gre za pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Ta pa je v sporih majhne vrednosti izključen in zato v konkretnem primeru, čeprav bi bil sicer lahko utemeljen, neupošteven.

7. Iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave izhaja pravica do kontradiktornega postopka, v katerem mora biti vsaki stranki zagotovljena pravica, da se izjavi. Tej pravici ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne ter niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je velikega pomena, da stranka, tudi če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, spozna, da se je z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo ter jih torej ni prezrlo (2). Pritožnica v svoji pritožbi, po mnenju pritožbenega sodišča utemeljeno, sodišču prve stopnje smiselno očita prav to.

8. Tako trdi, da se sodišče, ko je presojalo, ali se lista s podpisi etažnih lastnikov nanaša na pogodbo o upravljanju garažne stavbe z dne 6. 8. 2008, do nekaterih njenih relevantnih trditev (za katere je predlagala tudi dokaze) ni opredelilo. Gre za trditve, da se tako v podpisni listi omenjena „pogodba opravljanju upravniških storitev s S., d. o. o.“ in „pogodba o upravljanju garažne stavbe z dne 6. 8. 2008“ nanašata na identično storitev, to je upravljanje garažne stavbe; da je na zadnji strani pogodbe pri podpisih lastnikov navedeno, da so na skupni listi kot sestavnemu delu pogodbe; da ID znak 000 v podpisni listi predstavlja garažno stavbo pod B., ID znaki pri vsakem od lastnikov v podpisni listi pa kažejo, da se podpisna lista nanaša na etažne lastnike te stavbe; da se je pogodba s strani tožeče stranke podpisala v istem obdobju, iz katerega izvira tudi podpisna lista, to je v avgustu in septembru 2008; da je bila v tem času to edina pogodba, ki se je podpisovala med tožečo stranko in etažnimi lastniki in se zato podpisna lista na drug pravni posel ne more nanašati; in da je tožena stranka zgolj pavšalno ugovarjala, da bi se podpisna lista lahko nanašala na kakšen drug posel, ni pa povedala, za kateri posel bi lahko šlo.

9. Sodišče prve stopnje se je v sodbi opredelilo zgolj do v podpisni listi navedenih ID številk posamezne garaže, ne pa tudi do ostalih zgoraj povzetih (relevantnih) navedb, s katerimi je tožeča stranka utemeljevala trditev, da se podpisna lista nanaša prav na pogodbo o upravljanju garažne stavbe z dne 6. 8. 2008.

10. S takšnim ravnanjem je sodišče prve stopnje kršilo pritožničino pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in posledično storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kar ob upoštevanju 354. člena ZPP narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče namreč te kršitve glede na njeno naravo ne more samo odpraviti.

11. Ker je bilo pritožbi potrebno ugoditi že iz zgoraj navedenega razloga, se pritožbeno sodišče do ostalih pritožbenih očitkov ne opredeljuje, ker to ni potrebno. Zgolj za primer, da bi sodišče ob ponovni presoji prišlo do drugačnih zaključkov glede vprašanja, ali se podpisna lista nanaša na predloženo pogodbo o upravljanju garaže z dne 6. 8. 2008, pa opozarja, da bo moralo sodišče prve stopnje skrbneje presoditi tudi vprašanje veljavnosti pogodbe oziroma vprašanje, ali je bila le-ta podpisana z zadostno večino etažnih lastnikov. Zgolj dejstvo, da v podpisni listi deleži posameznih etažnih lastnikov niso navedeni, ne zadošča.

12. Tožena stranka je v tem postopku ugovarjala tudi višini terjatve. Pri tem je navedla zgolj to, da so računi pretirani, premalo specificirani in vsebujejo tudi stroške, ki niso nastali oziroma storitve, ki niso bile opravljene.

13. V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje sicer pravilno pojasnilo, da je trditveno in dokazno breme glede višine na strani tožeče stranke, vendar pa je ob očitku (ki je naveden kor dodatni argument za zavrnitev zahtevka), da tožeča stranka ni določno pojasnila ključa delitve, spregledalo, da je obseg trditev, ki jih mora tožeča stranka ponuditi, odvisen od vsebine ugovorov nasprotne stranke.

14. Tožnica je, ko je utemeljevala višino terjatve, glede ključa delitve stroškov pojasnila, da je le-ta naveden v razdelilniku stroškov, in sicer za vsak posamezen strošek v tretjem stolpcu razdelilnika. Pojasnila je še, da se večina stroškov deli na 446 enot (toliko kot je garaž), pri čemer strošek investicijskega vzdrževanja ni stvar tega postopka, strošek upravljanja pa se deli po pogodbi. Ker zgolj bežen pregled razdelilnikov pokaže, da so se, razen upravljanja, za katerega je tožnica navedla, da se deli po pogodbi in investicijskega vzdrževanja, ki ni stvar tega postopka, vsi ostali stroški, katerih plačilo tožnica terja, delili po zatrjevanem ključu, torej po številu garaž, so takšne navedbe, upoštevajoč, da tožena stranka načinu delitve niti ni ugovarjala, zadoščale za prevalitev trditvenega bremena na toženo stranko. Ker slednja v nadaljevanju postopka ugovorov glede višine terjatve ni konkretizirala v smeri trditve, da je predstavljena delitev stroškov napačna in zakaj, takšna trditvena podlaga zadošča. Sodišče prve stopnje bo moralo, če bo prišlo do odločanja o višini terjatve, to upoštevati.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, je pogodba o upravljanju poimenovana kot „pogodba o upravljanju garažne stavbe“, tak polni naziv pogodbe pa v seznamu podpisov lastnikov ni naveden; v seznamu tudi ni naveden datum pogodbe, na katerega se seznam nanaša.

(2) Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS Up-373/97.


Zveza:

URS člen 22.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
17.11.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDcyNTY1