VSL sklep I Cp 579/2014

Jedro

Ker je dokazni postopek na prvi stopnji pokazal, da tožnica posesti pred 25. 4. 2013 ni imela, ji toženca posesti s predhodnim nanosom gnoja in posejanjem trave nista mogla odvzeti. Tožnica je s kasnejšo posaditvijo krompirja ravnala samovoljno, zato sta se toženca s svojimi kasnejšimi posegi (sečnjo dreves in rušenjem ograje) poslužila dovoljene samopomoči.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v II, III in V. točki izreka spremeni tako, da se pravilno glasi:

„I. Tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„1. Toženca sta dolžna v roku 8 dni, da ne bo izvršbe, vzpostaviti na parceli ID znak 000 prejšnje stanje, tako da zemljo na njivi zrahljata, odstranita posekana drevesa, vzpostavita vrtiček v dosedanjem obsegu in na dosedanjem mestu in ga ogradita s koli in na njih napeto varovalno mrežo.

2. Tožencema se prepoveduje v bodoče posegati na tožničino posest na parceli ID znak 000, k.o. X., s tem, da prenehata s traktorjem in nanj pripeto prikolico voziti po njivi, ki jo je tožnica pognojila in deloma že prekopala ter pripravila za saditev, da prenehata s poseki dreves in z vlačenjem posekanih dreves na njivo ter prenehata z odstranitvijo vrtička z ograjo in napeto mrežo ter prenehata z odstranjevanjem varovalne mreže, v kateri tožnica hrani oporne palice za zelenjavo ter podobnimi dejanji“

se zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki nerazdelno povrniti njene pravdne stroške v znesku 160 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.“

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki nerazdelno plačati stroške pritožbenega postopka v znesku 368 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in toženi stranki naložilo vzpostavitev prejšnjega stanja na parceli ID znak 000, tako da zemljo na njivi zrahlja, vzpostavi vrtiček v dosedanjem obsegu in na dosedanjem mestu in ga ogradi s koli in na njih pripeto varovalno mrežo. Tožencema je v bodoče prepovedalo posegati v tožničino posest na parceli ID znak 000, k.o. X., s tem, da prenehata s traktorjem in nanj pripeto prikolico voziti po njivi, ki jo je tožnica pognojila in deloma že prekopala ter pripravila za saditev, da prenehata s poseki dreves in z vlačenjem posekanih dreves na njivo ter prenehata z odstranitvijo vrtička z ograjo in napeto mrežo ter prenehata z odstranjevanjem varovalne mreže, v kateri tožnica hrani oporne palice za zelenjavo ter podobnimi dejanji. Kar je zahtevala tožnica več ali drugače, je zavrnilo, tožencema pa na tožničin račun naložilo plačilo pravdni stroškov v višini 360,20 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Prvostopenjski sklep iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 366. člena v zvezi s prvim odstavkom 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) izpodbija tožena stranka in predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži povrnitev pravdnih stroškov oziroma da se sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Poudarja, da je tožnica v konkretni zadevi zlorabila zaupanje tožencev, zato ni upravičena do sodnega varstva. Dobro je namreč vedela, da je njen pokojni mož s tožencema vsako leto sklenil dogovor o uporabi nepremičnine. V letu 2013, ko je prišlo do motilnega ravnanja, tožnica nepremičnine ni imela v posesti, saj se od pozne jeseni do zgodnje pomladi opravila na vrtu ne opravljajo. V aprilu 2013 je tako kot nedobroverna posestnica nastopila posest, tožena stranka pa je bila tista, ki je ravnala v okviru dovoljene samopomoči. Vztraja na stališču, da drugi toženec ni pasivno legitimiran v konkretni zadevi, saj motilnih ravnanj ni niti izvrševal niti mu niso bila v korist.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov ugotovilo, da je podan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Iz sklepa sodišča prve stopnje namreč izhaja, da je med tožencema in pokojnim možem tožnice obstajal dogovor o najemu sporne nepremičnine, ki se je sklepal v pomladnih mesecih in je veljal za najemno dobo enega leta. Navedeno pomeni, da se je tožničina pravica do posesti in s tem tudi sama posest obnavljala vsako leto. V konkretnem primeru gre tako za situacijo, ki spominja na prekarij, saj je bila uporaba sporne nepremičnine podvržena vsakoletnemu dovoljenju tožencev in kot taka preklicne narave. Ker iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnica sporne nepremičnine ni obdelovala vse do 25. 4. 2013, po stališču pritožbenega sodišča posesti na sporni nepremičnini v času prvega motilnega ravnanja ni imela. S strani tožencev je bila 13. 4. 2013 z dopisom celo obveščena, da ji je pravica posedovati sporno nepremičnino prenehala, pa je kljub temu na nepremičnini konec aprila posadila krompir. Ker je dokazni postopek na prvi stopnji pokazal, da tožnica posesti pred 25. 4. 2013 ni imela (primerjaj 11. točko obrazložitve sklepa), ji toženca posesti s predhodnim nanosom gnoja in posejanjem trave nista mogla odvzeti. Pritožnika pravilno opozarjata, da je tožnica s kasnejšo posaditvijo krompirja ravnala samovoljno, zato sta se toženca s svojimi kasnejšimi posegi (sečnjo dreves in rušenjem ograje) poslužila dovoljene samopomoči (31. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ).

6. Glede na navedeno je po stališču pritožbenega sodišča tožnica z nesklenitvijo vsakoletnega dogovora o uporabi sporne nepremičnine in tudi siceršnjem neobdelovanju sporne nepremičnine do konca aprila 2013, opustila posest na spornem zemljišču in kot taka ni upravičena do posestnega varstva. Sodno varstvo pred motenjem ima namreč le tisti, ki dokaže, da je bil pred motenjem posestnik stvari (33. člen SPZ). Sodišče prve stopnje je tako kljub pravilni ugotovitvi dejanskega stanja, zmotno uporabilo materialno pravo, zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep pa spremeniti tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne (peta alineja 358. člena ZPP).

7. Posledica spremembe sklepa na drugi stopnji je tudi sprememba pravdnega uspeha. Pritožbeno sodišče mora zato odločiti o stroških celotnega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Ker je tožeča stranka s tožbenim zahtevkom v celoti propadla, mora v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP toženi stranki nerazdelno povrniti njene pravdne stroške. Kot potrebne za pravdo (prvi odst. 155. člena ZPP) ji je sodišče na podlagi Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju: ZOdvt) priznalo: 72,8 EUR kot nagrado za postopek na prvi stopnji (tar. št. 3100), 67,20 EUR kot nagrado za narok (tar. št. 3102) in 20 EUR za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tar. št. 6002), kar skupaj znaša 160 EUR. Ob tem sodišče nagrade ni povečalo za 22 % DDV, saj je pooblaščenec tožencev na naroku pojasnil, da ni zavezanec za DDV (list. št. 25).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu z drugim odstavkom 165. člena in prvim odstavkom 154. člena ZPP. Pritožnika sta s pritožbo uspela v celoti, zato se jima prizna 168 EUR za nagrado za redno pravno sredstvo (tar. št. 3210), 20 EUR za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tar. št. 6002) ter sodno takso za pritožbo v višini 180 EUR, kar skupno znaša 368 EUR. V primeru zamude tožeča stranka poleg dosojenih pravdnih stroškov dolguje tudi zakonske zamudne obresti, ki začno teči prvi dan po poteku 8 dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev (paricijski rok).

Datum zadnje spremembe:

17.11.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1881/2014
• VSK sklep Cp 745/2010
• VSL sklep I Cp 614/2014