VSL sklep I Cp 614/2014

Jedro

S posestnim varstvom se varuje le dejanska oblast na stvari, namen posestnega varstva pa je v tem, da se sankcionira vsaka nedopustna uporaba sile pri spremembi posestnega stanja. Iz navedenih razlogov ni relevantna okoliščina, da toženec razpolaga z nepravnomočno sodbo o delitvi skupnega premoženja, iz katere izhaja, da je izključni lastnik stanovanja in predmetov v stanovanju.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da je toženec dolžan tožnici vrniti v soposest stanovanje - posamezni del stavbe št. 7, v stavbi št. 9, k.o. X., s pripadajočo garažo, poštnim nabiralnikom in stanovanjsko opremo ter vikend hišo, stoječo na parc. št. 2365/7, k.o. Y., in parc. št. 2365/11, k.o. Y., s pripadajočo uto in opremo, vse v paricijskem roku 8 dni, pod izvršbo (točka 1), vzelo je na znanje umik tožbe tožnice v delu, v katerem je tožnica uveljavljala motenje soposesti na osebnem avtomobilu (točka 2) ter tožencu naložilo, da povrne tožnici pravdne stroške v znesku 1.267,44 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do prenehanja obveznosti (točka 3) (1).

2. Toženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (2) zoper točko 1 in 3 izreka sklepa. V nadaljevanju v pritožbi navaja, da tožnica nima pravnega interesa za vodenje postopka, kar je toženec opozoril že tekom pravde, sklep pa o tem nima odločilnih razlogov. Prvo sodišče se je opredelilo le glede ekonomskega interesa. Pravdni stranki nista več zakonca, tožnica se je preselila v L. in živi z novim partnerjem. Odločitev sodišča temelji na nekem morebitnem bodočem bivanju tožnice v stanovanju, ki je izključno premoženje toženca. S sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu P 296/2011 z dne 13. 11. 2013 je bilo nepravnomočno razsojeno, da stanovanje v X., niti oprema stanovanja ne predstavljata skupnega premoženja pravdnih strank, ker je izključno premoženje toženca. Pri odhodu tožnice iz stanovanja ni bila prisotna nobena druga oseba. Prvo sodišče le povzema izpovedbe pravdnih strank in izpovedbe prič, ne opravi pa dokazne ocene njihovih izpovedb. Prvo sodišče ni pojasnilo razlogov, zaradi katerih verjame tožnici in ne tožencu. Tožnica je prostovoljno opustila posest na nepremičninah in opremi in se sama izselila iz stanovanja. Toženec je bil na sprehodu, ko je tožnica stanovanje zapustila. Tožnica ne pove, kdaj naj bi toženec zamenjal ključavnici, to je storil okoli novega leta 2011 in ne 27. 10. 2010. Potrjena je trditev toženca, da je bilo v „obtoku“ več ključev, s katerimi se je dalo vstopati v stanovanje.

3. Tožnica je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožbo zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi določbe 33. člena Stvarnopravnega zakonika (3) sodišče daje sodno varstvo posesti glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri tem se ne upošteva pravica do posesti in dobrovernost posestnika (prvi odstavek 33. člena SPZ). Temeljni cilj, ki ga zasleduje posestno sodno varstvo je v preprečevanju uporabe sile pri spremembi posestnega stanja. Iz navedenega razloga sodišče daje posestno varstva vsaki stranki, ki dokaže, da je pred zatrjevanim motilnim ravnanjem izvrševala posest na predmetu motenja in da je opustila posest zaradi nedopustnega motilnega ravnanja toženca. S posestnim varstvom se zato varuje le dejanska oblast na stvari, namen posestnega varstva pa je v tem, da se sankcionira vsaka nedopustna uporaba sile pri spremembi posestnega stanja. Iz navedenih razlogov ni relevantna okoliščina, da toženec razpolaga z nepravnomočno sodbo o delitvi skupnega premoženja, iz katere izhaja, da je izključni lastnik stanovanja in predmetov v stanovanju (4).

6. Protispisne so pritožbene trditve, da sodišče prve stopnje ni dokazno ocenilo izpovedbe pravdnih strank in prič, saj je opisalo dogodke, ki so jih izpovedovale priče in pravdne stranke, iz katerih pa prepričljivo izhaja, da je tožnica pod prisilo izročila tožencu ključe stanovanja in vikenda. Kasneje je tožnici preprečil vstop v nepremičnine tudi z zamenjavo ključavnic, kar le dodatno potrjuje trditve tožnice, da je imela interes, da se vzpostavi prejšnje posestno stanje, toženec pa je na različne načine takšno vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja tožnici nedopustno preprečeval. Pritožba opredeljeno ne pojasni, v katerem delu naj bi bile izpovedbe prič in tožnice neverodostojne in iz kakšnih razlogov, zato se pritožbeno sodišče do teh pavšalnih pritožbenih navedb podrobneje ni opredeljevalo in se v tem delu v celoti sklicuje na pravilne in obrazložene dejanske ugotovitve prvega sodišča, da je tožnica izročila tožencu ključe pod prisilo, proti svoji volji in da ji je toženec (tudi) na ta način onemogočil izvrševanje soposesti na stanovanju in vikendu. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo dokazano, da je tožnica opustila posest prostovoljno.

7. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev postopka, v sklepu so navedeni odločilni razlogi in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8. Toženec s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni bil potreben, zato pravdni stranki krijeta sami vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) Pri izdaji sklepa je prišlo v točki 1 in 3 do očitne pisne napake, saj je bila Z. Š. zmotno označena kot dolžnica namesto tožnica, kar bo moralo prvo sodišče odpraviti s popravnim sklepom.

(2) V nadaljevanju ZPP.

(3) V nadaljevanju SPZ.

(4) Hkrati pa iz sodbe izhaja, da je vikend skupno premoženje pravdnih strank.

Datum zadnje spremembe:

17.11.2014

Podobni dokumenti:

• VSK sklep Cp 745/2010
• VSL sklep I Cp 579/2014
• VSC Sklep Cp 134/2022