<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 996/2014

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CP.996.2014
Evidenčna številka:VSL0079379
Datum odločbe:16.07.2014
Senat, sodnik posameznik:Gordana Ristin (preds.), Barbara Žužek Javornik (poroč.), Barbka Močivnik Škedelj
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:zavrženje tožbe - popolna tožba - identifikacija zahtevka - nesklepčna tožba - materialno procesno vodstvo - zahteva za izločitev sodnika - zavrženje zahteve - odločanje sodnika, katerega izločitev se zahteva - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka

Jedro

Formalno popolno tožbo je potrebno toženi stranki vročiti v odgovor ter o njej meritorno odločiti. Vsebinske materialnopravne pomanjkljivosti pa terjajo, da se sodnik aktivno vključi v spor in, če gre za odpravljivo nesklepčnost, opravi materialno pravdno vodstvo po 285. členu ZPP.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 29. 11. 2013 se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 8. 1. 2014 se delno ugodi in se sklep v delu, ki se nanaša na sodnika A. B., razveljavi; v ostalem pa se pritožba zavrne in v nerazveljavljenem delu potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Ad/I. izreka:

1. S sklepom z dne 29. 11. 2013 je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo glede preklica minusa in vračila bančnega računa na prvotno stanje, s katerega so vzeli 226,13 EUR, vračila opreme ali plačila njene vrednosti 200,00 EUR, plačila stroškov izvršbe 300,00 EUR, plačila za škodo zaradi neustreznega stanovanja 2.000,00 EUR in plačila za škodo za duševne bolečine zaradi blokiranega računa in minusa na računu 1.500,00 EUR.

2. V laični pritožbi tožnik predlaga višjemu sodišču, da tožbo obdrži v celoti in mu omogoči, da kot oškodovanec pokaže in dokaže, da je toženec na podlagi goljufije in prevare dosegel premoženjsko korist in oškodoval njega in njegovo družino. Pojasnjuje zakaj meni, da tožencu ni bil dolžan plačati za čiščenje oziroma beljenje stanovanja. Ker mu je bilo kljub temu naloženo plačilo, je bil njegov račun blokiran in povzročen minus na njem. Za vse kar zatrjuje je predložil dokaze, ki jih sodišče ne upošteva, ne omogoči mu, da bi tožil J. Sprašuje se, zakaj sodišče ščiti J. Tožba je upravičena, razumna, jasna in z dokazi, zato od nje ne odstopi in tudi nikoli ne bo. S sklepom z dne 27. 8. 2013 ga je sodišče pozvalo, da navede točne denarne zneske in poda navedbe o odločilnih dejstvih in nič drugega. Nato je 26. 9. 2013 zahtevalo, da pojasni, kdo je tožena stranka, česar pred tem od njega ni zahtevalo. Nato pa je še 5. 11. 2013 zahtevalo, da predloži še en izvod tožbe. Tožbo je popravil že pred tem in ni zahtevalo drugega, kot da vloži še en izvod, torej je bila v redu popravljena. Sprašuje se, če se kdo igra z njim ali dela norca. Ne razume česa sodišče v njegovi tožbi ne razume. Postavil je točne denarne zneske in navedel kaj in zakaj zahteva; to ponavlja tudi v pritožbi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožba, njena dopolnitev in ostale vloge tožnika so sicer težko razumljive, vendar pa je iz njih razvidno, kaj tožnik zahteva s tožbo in zakaj meni, da je upravičen to zahtevati. Tožnik je v vlogah navedel historične dogodke, na podlagi katerih zahteva plačilo točno določenih zneskov. Povračilo 226,13 EUR minusa na bančnem računu zahteva, ker naj bi mu nastal zaradi po njegovem neutemeljene sodbe, s katero je bil obsojen na plačilo najemnine in stroškov čiščenja stanovanja drugotoženi stranki. Plačilo vrednosti opreme 200,00 EUR zahteva, ker je prvi toženec vzel dve sedežni garnituri, leseno mizo, šest stolov in plinsko jeklenko, pa jih ni plačal. Trdi, da je bilo stanovanje, ki ga je najel od tožene stranke, neustrezno in opisuje zakaj (okna so izpadala iz ležišč, kopalnica je smrdela in bila plesniva, zarjavela pečica, star hladilnik), zato je bilo ogroženo njegovo in zdravje štirih otrok, za kar zahteva odškodnino v znesku 2.000,00 EUR. Plačilo odškodnine 1.500,00 EUR pa zahteva za duševne bolečine, ki so mu nastale zaradi blokiranega računa in minusa na računu, do česar je prišlo zaradi neutemeljene sodbe, na podlagi katere je moral on plačati stroške za stanovanje toženi stranki. Tožnik je v spis vložil dokazne listine, na katere se sklicuje, in predlagal zaslišanje strank.

5. Da je tožba popolna, ni treba navesti vseh pravotvornih dejstev, pač pa je bistveno, da je navedenih toliko dejstev, da omogočajo jasno individualizacijo zahtevka in njegovo ločitev od drugih zahtevkov. Da je tožba popolna, mora tožnik navesti predvsem historični dogodek (ali več historičnih dogodkov), iz katerega izhaja sklep o nastanku tistega upravičenja, ki ga uveljavlja s tožbo (1). Tožba je premalo ali nejasno substancirana, če je opis življenjskega primera premalo individualiziran in konkretiziran, ali če so pravno pomembna dejstva zatrjevana v obliki preširokih pravniških abstrakcij, ki se nanašajo na kompleksna razmerja, ali pa v obliki takih trditev, ki pomenijo že konkluzijo logičnega silogizma, zaradi česar manjkajo navedbe glede spodnje premise (2).

6. Po oceni višjega sodišča je tožnik navedel toliko konkretnih dejstev, da je mogoča identifikacija zahtevkov. Nepopolna je tožba le, če je opis življenjskega primera premalo natančen, ne pa če iz njega ne izhaja zatrjevana pravna posledica. Če iz zatrjevanih dejstev ne izhaja utemeljenost zahtevka po materialnem pravu, je tožba nesklepčna. Popolno tožbo pa je potrebno, ne glede na to, ali je sklepčna, obravnavati vsebinsko. Skladno z 276. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) jo mora sodišče vročiti toženi stranki v odgovor. Vsebinske materialnopravne pomanjkljivosti pa terjajo, da se sodnik aktivno vključi v spor in, če gre za odpravljivo nesklepčnost, opravi materialno pravdno vodstvo po 285. členu ZPP. Posledica nesklepčne tožbe ni njeno zavrženje, pač pa zavrnitev tožbenega zahtevka, kar je meritorna odločitev, ki ima za posledico, da zahtevka ni mogoče ponovno obravnavati (ne bis in idem). Tožnik ves čas vztraja pri meritorni obravnavi zahtevka. Te mu glede na ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) ni mogoče odreči niti v primeru, če iz tožbenih trditev (še) ne izhaja zatrjevana pravna posledica.

7. Po povedanem je bilo potrebno pritožbi ugoditi in razveljaviti izpodbijani sklep ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP).

Ad/II. izreka:

8. S sklepom z dne 8. 1. 2014 je sodišče prve stopnje zavrglo zahtevo tožnika za izločitev sodnika A. B., triažne sodnice K. N. in strokovne sodelavke Š. K.

9. V pritožbi zoper ta sklep tožnik vztraja, da sodišče izloči v sklepu navedena sodnika in strokovno sodelavko. Višjemu sodišču predlaga, da določi drugega sodnika in sodelavce. Sodnika in strokovne sodelavke, ki jih izloča, sicer osebno ne pozna in proti njim nima nič, boji pa se, da bo konec tega postopka pristranski (kot je bil tudi prejšnji postopek), ker ima občutek, da so poskušali navedeni sodniki in strokovna sodelavka na vsak način zavreči tožbo, za katero je predložil verodostojne dokaze.

10. Pritožba je delno utemeljena.

11. Zahtevo za izločitev dveh sodnikov in strokovne sodelavke je sodišče prve stopnje zavrglo na podlagi določbe petega odstavka 72. člena ZPP, ker zahteva, razen navedbe imen sodnikov in strokovne sodelavke ter predloga, da se jih izloči, ni vsebovala nobene navedbe. Niso bila torej navedena dejstva, ki bi lahko utemeljevala katerega od izločitvenih razlogov iz 70. člena ZPP. Gre za nepopolno zahtevo za izločitev in je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.

12. Vendar pa je o zahtevi za izločitev odločil sodnik A. B., torej sodnik, katerega izločitev se (tudi) zahteva, zato bi moral biti iz odločanja izločen (1. točka 70. člena ZPP). Podana je uradoma upoštevna kršitev iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki terja razveljavitev izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na sodnika A. B. (354. člen ZPP). Zato je pritožbeno sodišče v tem delu izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP), v ostalem pa pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). O zahtevi za izločitev sodnika A. B. bo moral odločiti drug sodnik (prvi odstavek 71. člena ZPP).

13. Izrek o stroških postopka je odpadel, ker niso bili priglašeni.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------(1) Gl. komentar A. Galiča k 180. členu v Pravdni postopek: zakon s komentarjem, izdala GV Založba leta 2006, stran 129 do 132.

(2) Gl. komentar J. Zobca k 318. členu v Pravdni postopek: zakon s komentarjem, tretja knjiga, izdana leta 2009, stran 133.


Zveza:

ZPP člen 70, 70/1, 70/1-1, 71, 71/1, 72, 72/5, 108, 276, 285, 339, 339/2, 339/2-2.
URS člen 23.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.11.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDcyMTA5