VSL sklep I Cp 830/2014

Jedro

Če stranka nerazumljive in nepopolne tožbe tudi po pozivu sodišča ne popravi oziroma dopolni tako, da je tožba sposobna za obravnavo, jo sodišče zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je obravnavalo zadevo kot gospodarski spor (sklep pod točko I). Tožbo tožeče stranke je zavrglo (točka II izreka) in naložilo pravdne stroške tožene stranke v višini 3.156,75 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v plačilo tožeči stranki (sklep pod točko III izreka).

2. Pritožbo vlaga tožeča stranka. Zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov ne navaja. Predlaga, da pritožbeno sodišče odpravi – razveljavi sklep Okrožnega sodišča št. Ig 62/2013 in mu naloži uvedbo pravdnega postopka ter naloži pravdne stroške v plačilo toženi stranki. Navaja, da se vložena tožba nanaša na vse sklepa o dovolitvi izvršbe, ki temelji na prirejenih, simuliranih, fingiranih pogodbah o finančnem leasingu, številka 7421/2004 z dne 14.5.2004 in pogodbi o finančnem leasingu 7.422,2004 z dne 14.5.2004, ki sta neveljavni in nični, ker jih ni podpisal I. C. kot lastnik in direktor podjetja. Vsi sklepi sodišč o izvršbi, ki jih je predlagala tožena stranka, so nični in neveljavni. Enako velja za izpodbijani sklep. Tožba tožeče stranke je bila utemeljena, pravočasna, obrazložena in sposobna za obravnavo. Ocena sodišča, da sta pogodbi o finančnem leasingu osnova za odločanje o vseh postopkih izvršbe, je zmotna in nepreverjena. Napačna je obrazložitev v 6. točki sklepa, češ da tožeča stranka ni obrazložila vzrokov in pojasnila, ali je dolžnik izpolnil svoje obveznosti po izvršilnem naslovu. V vseh postopkih je poudarjala, da so pogodbe nične. Sodišče je enostransko verjelo toženi stranki. To velja tudi za ugovor zastaranja, ki je brezpredmeten. Tožeča stranka je 17.4.20013 vložila tožbo na nedopustnost izvršbe Ig 6/2003 z namenom, da prepreči večjo škodo in nepravilnosti v postopkih, ki tečejo v zvezi z nedopustno izvršbo. Ta je kljub pravočasnemu tožbenemu zahtevku postala pravnomočna. Zahteva, naj višje sodišče razveljavi sklepe Okrajnega sodišča v Krškem Ig 23/2008 z dne 14.8.2008, Ig 6/2003 z dne 276.3.2013, Ig 05/00147-2 z dne 10.5.2005 ter odpravi sodbo Okrožnega sodišča v Krškem Ig 9/2006 z dne 6.4.2007. Tožba je s tem utemeljena, vsi relevantni dokazi so že v spisu. Dokazom, kot so cenitev škode in ocenjena vrednost škode, ki jo predlaga tožeča stranka, pa tožena stranka lahko ugovarja s cenitvijo sodno zapriseženega cenilca ustrezne stroke na svoje stroške in svoj račun. Sodišče je tudi s tem postopkom povzročilo direktno škodo tožeči stranki, ki se sprašuje, kdo jo bo poravnal.

3. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz podatkov spisa in ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožeča stranka vložila tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe Ig 6/2003, v kateri je zahtevala tudi povrnitev škode oziroma določenih denarnih sredstev. Ker je bila vloga nejasna in ni vsebovala vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo je sodišče s sklepom z dne 17.9.2013 pozvalo na dopolnitev oziroma popravo tožbe. Opozorilo jo je na pomanjkljivo trditveno in dokazno podlago in jo pozvalo, da tožbo v postavljenem roku popravi oziroma dopolni, sicer jo bo kot nepopolno zavrglo (red. št. 2). Tožeča stranka je pozivu sodišča sicer sledila, vendar v dopolnitvi tožbe po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje tožbe ni popravila tako, da bi bila sposobna za obravnavo. Tožbo za nedopustnost izvršbe je zavrglo na podlagi 274. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) po ugotovitvi, da tožeča stranka zanjo nima pravnega interesa, ker ponovno navaja ugovore, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno. Tožbo za plačilo odškodnine pa je zavrglo zaradi nepopolnosti (peti odstavek 108. člena ZPP).

6. Odločitev je pravilna. Že prvo sodišče je pravilno pojasnilo, da vložena tožba za nedopustnost izvršbe zaradi razlogov, ki jih navaja tožeča stranka, ni dopustna. Po prvem odstavku 59. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), je mogoče vložiti tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe le, če je izvršilno sodišče odločalo o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi dejstev, ki so med strankami sporna in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki imajo oporo v predloženi dokumentaciji izvršilnega sodišča, je bil ugovor tožeče stranke zavrnjen kot neutemeljen, ker je bil neobrazložen. Tudi v tem postopku tožnica ne uveljavlja razlogov, zaradi katerih je izvršba nedopustna. Po vsebini se namreč razlogi nanašajo na samo terjatev, ki temelji na izvršilnem naslovu. Napada vsebino in veljavnost izvršilnega naslova, ki je že pravnomočen. Ponovno obravnavanje teh razlogov pa v postopku za uveljavljanje nedopustnosti izvršbe ni več mogoče. Odločitev o zavrženju tožbe v tem delu je pravilno oprta na 274. člen ZPP in pojasnjena s pravilnimi razlogi v točki 5 sklepa. Pritožba jih z vztrajanjem pri neveljavnosti (pravnomočnega) izvršilnega naslova ne more omajati ob ugotovljenem dejstvu, da je o obstoju in veljavnosti terjatve tožene stranke sodišče že odločilo in ugovore tožeče stranke, ki jih ponavlja v pritožbi, zavrnilo.

7. V zvezi z drugimi izvršilnimi postopki, ki po navedbah pritožbe v zvezi z pogodbami o leasingu še tečejo med pravdnima strankama, ter v zvezi z odločbo Okrožnega sodišča v Krškem Ig 9/2006 z dne 6.4.2007, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v okviru tega pritožbenega postopka lahko presoja le izpodbijano odločbo. Nanaša se zgolj na dovoljenost izvršbe, ki je tekla pod opr. št. Ig 6/2003. Razloge za nestrinjanje z odločitvami v sodnih postopkih v zvezi z ostalimi izvršilnimi zadevami in pravdno zadevo bo morala tožeča stranka uveljavljati v okviru vsakega postopka posebej z zakonsko predvidenimi pravnimi sredstvi.

8. Če stranka nerazumljive in nepopolne tožbe tudi po pozivu sodišča ne popravi oziroma dopolni tako, da je tožba sposobna za obravnavo, jo sodišče zavrže. Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni sodišča prve stopnje in ne pritožbi, da tožeča stranka z dopolnitvijo tožbe ni uspela odpraviti pomanjkljivosti in nerazumljivosti vloge. Ob ustrezno predhodno izvedenem postopku za popravo tožbe in podanem opozorilu na posledice, je odločitev o zavrženju vloge pravilna v materialnopravnem in procesnem pogledu, pritožba pa neutemeljena.

9. Ker je izpodbijana odločba pravilna in ni obremenjena z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami, jo je pritožbeno sodišče potrdilo, pritožbo pa kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Odločanje o pritožbenih stroških je odpadlo, ker niso bili priglašeni.

Datum zadnje spremembe:

12.11.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Psp 277/2022
• VSL Sklep II Cp 2174/2017
• VSL Sklep II Cp 526/2021