VSL sklep I Cp 519/2014

Jedro

Ker v ponovljenem upravnem postopku (še) ni bila izdana takšna odločba, da na njeni podlagi izpodbijana vknjižba ne bi bila dovoljena, ni izpolnjena predpostavka iz tretje alineje četrtega odstavka 243. člena ZZK-1C.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in tožba zavrže.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v postopku na prvi stopnji v višini 615,00 EUR in v pritožbenem postopku v višini 3.555,00 EUR, oboje v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je vknjižba lastninske pravice na poslovnem prostoru v hiši C., v izmeri 286,54 m2, prej vpisana v B listu pod zap. št. 34 vl. št. 285 k.o. x, sedaj pri nepremični ID znak 000 v korist pokojnega M. K., stanujočega C., vpisana v zemljiško knjigo dne 9.2.2010 in z učinkom od 8.8.2008, neveljavna (I./1. točka izreka), ter odločilo, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se iz zemljiške knjige izbriše vknjižba lastninske pravice na zgoraj navedenem poslovnem prostoru v korist pokojnega M. K. ter da se v zemljiško knjigo znova vpiše lastninska pravica v korist gospodarske družbe T. d.o.o., ter da se v zemljiško knjigo pri sporni nepremičnini zaznamuje vložitev izbrisne tožbe (I./2. točka izreka). Tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe, da se v zemljiško knjigo pri sporni nepremičnini znova vpiše tudi zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, kot je bilo vpisano v C listu pod zap. št. 59 vl. št. 285 k.o. x, je zavrnilo (II. točka izreka) ter sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 7.942,25 EUR v roku 15 dni, po poteku roka od naslednjega dne pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se je pritožila tožena stranka (tožeča stranka po nasprotni tožbi), v nadaljevanju toženka, iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je bila tožeča stranka pred spornim vpisom vpisana kot lastnica predmetnega poslovnega prostora. Zmotno je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da vpis prepovedi odtujitve in obremenitve pri zgornji nepremičnini ni bil izbrisan zaradi spornega vpisa vknjižbe lastninske pravice v korist M. K. Zaradi zavarovanja zahteve za denacionalizacijo upravičenca pok. M. K., da se mu vrne v last in posest predmetni poslovni prostor, je Komite za urejanje prostora Občine Ljubljana – Center izdal sklep o začasni odredbi št. 363-395-92-07/AN-MS z dne 2.4.1993, s katero je prepovedal zavezancu za vrnitev T. d.d. razpolaganje s tem poslovnim prostorom do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji predmetne nepremičnine. Ker je bil s citirano pravnomočno odločbo o denacionalizaciji poslovni prostor vrnjen M. K. v last in je bila vknjižena njegova lastninska pravica v zemljiško knjigo, je prenehala potreba po zavarovanju denacionalizacijske zahteve za vrnitev poslovnega prostora v last. Zato je bila na podlagi pravnomočne odločbe Upravne enote Ljubljana št. 362-405/92-67 z dne 19.3.2007 istočasno z vknjižbo lastninske pravice v korist M. K. izbrisana v C listu pod zap. št. 61 zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, ki je bila vpisana v C listu pod zap. št. 59. Vrhovno sodišče RS je v postopku revizije razveljavilo sodbo Upravnega sodišča RS, zato denacionalizacijski postopek glede vrnitve predmetnega poslovnega prostora ponovno teče naprej.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena ZPP in ocenjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe 243. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1C.

6. Kot izhaja iz listin v spisu je bila v zemljiški knjigi v korist osebe z imenom M. K. na spornem poslovnem prostoru na C. v B listu pod zap. št. 34 vl. št. 284 k.o. x vpisana lastninska pravica na podlagi pravnomočne odločbe Upravne enote Ljubljana št. 362-405/92-67 z dne 19.3.2007.

7. Z odločbo Upravne enote št. 362-405/92-67 z dne 19.3.2007 je bil upravičencu do denacionalizacije M. K. z vzpostavitvijo lastninske pravice vrnjen sporni poslovni prostor. Drugostopni organ je z odločbo št. 4903-8/07 z dne 16.7.2007 pritožbo zoper navedeno odločbo zavrnil. Upravno sodišče RS je s sodbo U 1667/2007 z dne 12.2.2008 zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor. Zoper sodbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani je tožeča stranka vložila revizijo in je Vrhovno sodišče s sklepom opr. št. X Ips 129/2008 z dne 17.9.2009 reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem sojenju je Upravno sodišče Republike Slovenije z odločbo I U 1677/2009 z dne 20.4.2010 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo o denacionalizaciji Upravne enote Ljubljana št. 362-405/92-67 z dne 19.3.2007 odpravilo in zadevo vrnilo Upravni enoti Ljubljana v nov postopek. V ponovljenem postopku je Upravna enota Ljubljana z dopolnilno odločbo št. 362-40592-95 z dne 29.12.2010 upravičencu pokojnemu M. K. vrnila v last in posest sporni poslovni prostor. Zoper dopolnilno odločbo upravne enote je tožeča stranka vložila pritožbo na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ki je z odločbo št. 4903-8/2007 z dne 24.1.2012 njeno pritožbo zavrnilo. Tožeča stranka je nato dne 16.4.2012 vložila tožbo na izbris vknjižbe lastninske pravice. Po vložitvi tožbe na izbris vknjižbe lastninske pravice je Upravno sodišče Republike Slovenije z odločbo U 344/2012 z dne 29.01.2013 v upravnem sporu tožbo zoper dopolnilno odločbo z dne 29.12.2010 v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 24.1.2012 zavrnilo. Vrhovno sodišče je nato z odločbo X Ips 104/2013 z dne 10.7.2013 reviziji ugodilo ter sodbo Upravnega sodišča RS z dne 29.01.2013 razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.

8. ZZK-1C v prvem odstavku 243. člena določa, da če je vknjižba določene pravice neveljavna iz materialnopravnega razloga, lahko tisti, čigar stvarna ali obligacijska pravica je bila zaradi te vknjižbe kršena (v nadaljnjem besedilu: izbrisni upravičenec), s tožbo (v nadaljnjem besedilu: izbrisna tožba) uveljavlja zahtevek (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe), da sodišče ugotovi neveljavnost te vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov. Tretji odstavek 243. člena ZZK-1C določa, da se z izbrisno tožbo lahko izpodbija tudi vknjižba, ki je postala neveljavna šele po trenutku, od katerega učinkuje izpodbijana vknjižba, če je bila izpodbijana vknjižba dovoljena na podlagi pravnomočne ali dokončne odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1C in če so izpolnjeni naslednji pogoji: – če v zvezi s to vknjižbo niso bili izpolnjeni pogoji za zaznambo izrednega pravnega sredstva iz drugega odstavka 101. člena tega zakona ali če je bil zamujen rok za vložitev predloga za zaznambo izrednega pravnega sredstva iz prvega odstavka 103. člena tega zakona, - če je bila proti pravnomočni ali dokončni odločbi, ki je bila podlaga za izpodbijano vknjižbo, vložena revizija, zahteva za varstvo zakonitosti, tožba v upravnem sporu, predlog za obnovo postopka ali ustavna pritožba in – če je vsebina odločbe o izrednem pravnem sredstvu iz prejšnje alineje ali vsebina pravnomočne oziroma dokončne odločitve, izdane v ponovljenem postopku takšna, da na njeni podlagi izpodbijana vknjižba ne bi bila dovoljena ( 4. točka tretjega odstavka 243. člena ZZK-1C).

9. V obravnavanem primeru je bila podlaga za vknjižbo pravnomočna in dokončna odločba upravnega organa, zoper katero je bila vložena revizija. Po oceni pritožbenega sodišča pa ni izpolnjen drugi kumulativno določen pogoj za utemeljenost zahtevka izbrisne tožbe. Ker v konkretni zadevi upravni postopek še ni pravnomočno zaključen, niso podane okoliščine, ki bi omogočale presojo o izpolnjenosti predpostavke iz tretje alineje 4. točke tretjega odstavka 243. čl. ZZK-1C, ki določa, da mora biti vsebina odločbe o izrednem pravnem sredstvu oziroma vsebina pravnomočne oziroma dokončne odločitve, izdane v ponovljenem postopku takšna, da na njeni podlagi izpodbijana vknjižba ne bi bila dovoljena. V konkretnem primeru je bilo v ponovljenem postopku v času vložitve izbrisne tožbe izdana odločba, ki je potrdila pravilnost odločbe, ki je bila podlaga opravljenega zemljiškoknjižnega vpisa. V nadaljevanju je bil postopek z izrednim pravnim sredstvom v ponovljenem postopku zaključen na način, da je bila razveljavljena sodba Upravnega sodišča RS v Ljubljani U 344/2012 z dne 29.1.2013 kot drugostopenjskega organa, ki je odločal o tožbi tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote z dne 29.12.2010 v zvezi z odločbo z dne 24.1.2012, in vrnjena zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ker torej v ponovljenem postopku (še) ni bila izdana takšna odločba, da na njeni podlagi izpodbijana vknjižba ne bi bila dovoljena, zato ni izpolnjena predpostavka iz tretje alineje četrtega odstavka 243. člena ZZK-1C.

10. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi toženke ugodilo, izpodbijano sodbo v celoti razveljavilo in tožbo zavrglo.

11. Ker je bil zahtevek iz nasprotne tožbe nasproti zahtevku iz tožbe postavljen v razmerje tako imenovane eventualne kumulacije (tretji odstavek 182. člena ZPP tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe je bil postavljen pod pogojem, če bi sodišče ugodilo zahtevku iz tožbe), in ker v konkretnem primeru zaradi zavrženja tožbe ta pogoj ni nastopil, je bilo potrebno razveljaviti tudi meritorno odločitev o zahtevku iz nasprotne tožbe.

12. Razveljavitev izpodbijane sodbe z zavrženjem tožbe je narekovala odločitev o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Ker tožeča stranka v tem sporu ni uspela, mora po določbi prvega odstavka 154. člena ZPP povrniti toženki vse stroške postopka na prvi stopnji in pritožbene stroške. V postopku na prvi stopnji je toženki nastal strošek sodne takse za nasprotno tožbo v višini 615,00 EUR. V pritožbenem postopku pa so ji nastali stroški takse za pritožbo v višini 3.555,00 EUR. Navedene stroške je tožeča stranka dolžna plačati v roku 15 dni, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti, ki začnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka.

Datum zadnje spremembe:

24.10.2014

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 503/2005
• VSL sodba II Cp 3500/2010
• Sklep II Ips 1069/2008