VSL sklep I Cp 497/2014

Jedro

Napačna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je izdajo dodatnega sklepa o dedovanju zavrnilo z obrazložitvijo, da po podatkih zemljiške knjige zapustnik ni lastnik nepremičnine. Dedič je namreč že pred tem predlagal vpis lastninske pravice na zapustnika. Pri tem ni potrebno, da bi bil vpis že izvršen, saj bo za lastnika veljal tudi tisti, ki je naveden v predlogu, z učinkom od naslednjega dne po vpisu prejema predloga za vpis.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog V. J. za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju glede 38/100 nepremičnine parc. št. 10/2, k. o. X.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje V. J. iz vseh pritožbenih razlogov, predlaga razveljavitev sklepa in izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Ne strinja se s stališčem sodišča, da delež 19/50 nepremičnine parc. št. 10/2, k. o. X, ne spada v dodatno zapuščino po pokojnem B. J., ker pri njej v zemljiški knjigi lastninska pravica še ni vpisana nanj. Zapustnik je lastnik navedenega deleža nepremičnine na osnovi skupne lastnine, ki jo je imel z I. V., kar je razvidno iz ugotovitvene sodbe. Lastninska pravica je nastala na podlagi zakona in ne pravnega posla. Obstoj, veljavnost in učinkovanje lastninske pravice tako niso odvisne od vpisa v zemljiško knjigo. Sodišče bi zato moralo o dodatnem premoženju zapustnika odločiti. Iz zemljiškoknjižnih podatkov pa je tudi razvidno, da je pritožnik 22. 12. 2013, pred izdajo izpodbijanega sklepa, predlagal vpis lastninske pravice na deležu 19/50 te nepremičnine, izdan pa je tudi že sklep o vknjižbi lastninske pravice na zapustnika z učinkom od vložitve predloga za vpis.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V zapuščinskem postopku lahko sodišče, ki je izdalo sklep, po pravočasni pritožbi samo z novim sklepom spremeni svoj prejšnji sklep ali ga prekliče, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep (1. odst. 173. člena Zakona o dedovanju - ZD). Sodišče prve stopnje se pooblastila iz te določbe ni poslužilo, čeprav bi to lahko storilo, pač pa je pritožbo s spisom poslalo v odločanje pritožbenemu sodišču. Zato je izpodbijani sklep predmet pritožbenega preizkusa.

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog pritožnika za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju po pokojnem B. J. glede 19/50 nepremičnine parc. št. 10/2, k.o. X, ker je ugotovilo, da pokojni po podatkih zemljiške knjige ni njen (so)lastnik.

6. ZD v prvem odstavku 221. člena določa pogoje za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Bistveno vprašanje v obravnavani zadevi je, ali je premoženje, nepremičnina parc. št. 10/2, k.o. X, do 19/50, last pokojnega B. J. in zato spada v dodatno zapuščino po pokojnem.

7. Na dan izdaje izpodbijanega sklepa je iz podatkov zemljiške knjige (list. št. 96) izhajalo, da je pri navedenem deležu opisane nepremičnine še vedno vpisana (pokojna) I. V.. Vpis ustvarja domnevo, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo (11. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Pri tem pa ni potrebno, da je vpis že izveden. Za lastnika bo veljal tudi tisti, ki je naveden v predlogu za vpis, glede katerega zemljiškoknjižni postopek še traja, z učinkom od naslednjega dne po vpisu prejema predloga za vpis (1). Pritožnik ima prav, ko trdi, da je že 22. 12. 2013, pred vložitvijo predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju in izdajo izpodbijanega sklepa, predlagal vpis lastninske pravice na zapustnika na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Krškem P 198/2007 z dne 28. 10. 2009 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3413/2010 z dne 12. 1. 2011, s katero je bilo ugotovljeno, da je pokojni lastnik navedenega deleža nepremičnine na podlagi skupnega premoženja z izvenzakonsko partnerico I. V. To je razvidno iz zemljiškoknjižnih podatkov v spisu. Izpodbijani sklep je bil vsaj preuranjen, saj bi sodišče lahko počakalo do izvedbe vpisa. Pritožba pa tudi utemeljeno opozarja, da je bilo s sklepom 13. 1. 2014 tudi že odločeno o vknjižbi lastninske pravice. Gre za dovoljeno pritožbeno novoto v zapuščinskem postopku (1. odst. 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Vpogled v zemljiško knjigo tako pritrjuje pritožbenim navedbam, da je zapustnik B. J. kot lastnik do 19/50 vpisan pri nepremičnini parc. št. 10/2, k. o. X; vpis je bil izvršen 6. 2. 2014.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in vrača zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Glej: M. Juhart, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, 2004, str. 91.

Datum zadnje spremembe:

24.10.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 3930/2009
• VSK sklep I Cp 1597/05
• VSL sklep II Cp 2724/2010