VSL sklep I Cp 924/2014

Jedro

Razlaščene nepremičnine nasprotnega udeleženca so predstavljale osnovna sredstva za opravljanje kmetijske dejavnosti, zato bi moralo sodišče ugotoviti, ali bi lahko predlagateljica zagotovila nasprotnemu udeležencu druge enakovredne nepremičnine, kar je nasprotni udeleženec tudi sicer zahteval.

Trditve udeležencev glede vprašanja, ali so takšne nepremičnine na voljo, so bile sicer nasprotujoče, zato bi moralo sodišče prve stopnje to razčistiti in sicer v tem postopku, ter se pri tem ne bi smelo zadovoljiti z ugotovitvami organa iz razlastitvenega postopka.

Za določitev višine odškodnine za odvzeta zemljišča je odločilno, za kakšen namen so se ta uporabljala, še preden je občina zaradi gradnje prometne infrastrukture (obvoznice) sprejela ustrezne prostorske akte, s katerimi se je namembnost odvzetih zemljišč spremenila.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se za razlaščene nepremičnine parc. št. 926/12, 926/13, 957/19, 957/21 in 957/22, vse k.o. X, v lasti nasprotnega udeleženca, določi odškodnina v višini 75.479,50 EUR (I. točka izreka), in da je predlagateljica dolžna v roku 30 dni nasprotnemu udeležencu plačati odškodnino v višini 75.479,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska odškodnine, ki tečejo od 12.7.2011 dalje.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je v skladu s 107. členom Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1) v primerih, ko razlaščene nepremičnine predstavljajo osnovna sredstva za opravljanje kmetijske dejavnosti, nadomestilo v naravi primarne narave. Če razlaščenec zahteva nadomestilo v naravi, mu ga mora predlagateljica zagotoviti. Določba 107. člena ZUreP-1 določa pravico in ne le možnost razlaščenca do nadomestila v naravi. Zgolj poizvedba pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS o tem, ali ima predlagateljica na območju katastrske občine kakšna razpoložljiva zemljišča, in ugotovitev, da so vse nepremičnine v k.o. X v lasti predlagateljice pokrite z zakupnim razmerjem, tako ne zadoščata. Predlagateljica bi morala zakupna razmerja predčasno prekiniti ali pridobiti v last razlaščenim primerljiva nadomestna zemljišča. V nasprotnem primeru nima določba 107. člena ZUreP-1 nobenega pomena. Kot lastnik zaščitene kmetije, katere del so bile tudi razlaščene nepremičnine, že od začetka razlastitve dalje zahteva nadomestilo v naravi. Predlagateljica ni dokazala svojih trditev, da je poskušala pridobiti enakovredno nepremičnino, saj ni predložila ponudbe nasprotnemu udeležencu glede nadomestnih nepremičnin iz razlastitvenega postopka, ki se jo je zavezala predložiti na naroku z dne 14.1.2014. Ni jasno, na podlagi česa je sodišče prve stopnje zaključilo, da je upravni organ v razlastitvenem postopku pozval razlastitveno upravičenko, da sporoči, ali je uspela pridobiti enakovredno nadomestno zemljišče, in da se je v posebnem ugotovitvenem postopku z zadostno mero skrbnosti ugotovilo, da Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS trenutno ne razpolaga s prostimi površinami. Ker v razlastitveni spis ni vpogledalo in ker iz pregleda dokaznih sklepov ni razvidno, na podlagi česa je sodišče prve stopnje tako zaključilo, je očitno, da zaključek nima dokazne podlage. Vprašanje statusa zemljišča je pravno vprašanje, na katerega mora odgovoriti sodišče in ne sodni izvedenec. Za opredelitev statusa razlaščenega zemljišča kot kmetijskega ali kot stavbnega je v skladu s predpisi in sodno prakso odločilen prostorski plan kot tisti pravni akt, ki določi, ali je predvidena bodoča raba določenega zemljišča namenjena graditvi objektov ali je namenjena kmetijski rabi. V konkretnem primeru je kot tak odločilen Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986-1990, ki je pričel veljati leta 1999. Takrat veljavni Zakon o stavbnih zemljiščih (ZST) je (nezazidana) stavbna zemljišča definiral kot zemljišča, ki so s prostorskim planom (in ne s prostorskim izvedbenim aktom) namenjena za graditev objektov. Na trasi, razvidni iz grafične priloge omenjenega odloka, pa je občina že leta 1999 predvidela izgradnjo regionalne ceste s spremljajočimi objekti. Odlok o lokacijskem načrtu za izgradnjo Poljanske obvoznice Škofja Loka kot prostorski izvedbeni akt zato ni relevanten. Prav tako nista odločilna Potrdilo o namenski rabi Občine Škofja Loka z dne 10.6.2013 oziroma barva predmetnih zemljišč na grafični prilogi prostorskega plana. Bistveno je, da so bila predmetna zemljišča s spremembo prostorskega plana predvidena za gradnjo objektov, to je Poljanske obvoznice s spremljajočimi objekti, in ne za kmetijsko rabo. V skladu s 105. členom ZUreP-1 je temeljno izhodišče za cenitev razlaščenih nepremičnin namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev. Po stališču sodne prakse je za opredelitev statusa zemljišča odločilno, ali je prostorski plan že pred sprejemom prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev, določal zemljišča kot stavbna ali ne. Trenutek razlastitve zato ni pomemben. Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da je v zvezi z določitvijo odškodnine odločilen namen, za katerega so se razlaščene nepremičnine uporabljale dotlej, dokler niso bile s planskim aktom spremenjene v nezazidano stavbno zemljišče. Napačen, nedokazan in neobrazložen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tako zemljišče, kot je predmetno, nima tržne vrednosti. Sodišče prve stopnje se je sicer postavilo na stališče, da naj bi lastniku pripadala odškodnina glede na namembnost zemljišča pred izgradnjo ceste, vendar določena odškodnina ni v skladu s tem stališčem. V konkretnem primeru je bil podlaga za razlastitev Odlok o lokacijskem načrtu za izgradnjo Poljanske obvoznice Škofja Loka, ki je pričel veljati 15.6.2002. Trenutek uveljavitve prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev, je 15.6.2002, trenutek sprejema planskega akta, ki je predmetna zemljišča spremenil v nezazidana stavbna zemljišča, pa je 20.3.1999. Ker je z zaslišanjem priče P. K. želel dokazati, da je bilo Potrdilo o namenski rabi, ki je javna listina, nepravilno sestavljeno, je z zavrnitvijo navedenega dokaznega predloga sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Zaradi izgube zemljišč v neposredni bližini kmetije in bližine novozgrajenega krožišča bo kmetija bistveno izgubila na tržni vrednosti. Gre za spomeniško zaščiten, visoko kvaliteten stanovanjsko - gospodarski kompleks objektov, ki bo zaradi izgube zemljišč in dodatnih negativnih imisij zaradi bližine novozgrajene Poljanske obvoznice izgubil na vrednosti. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do njegove zahteve, da se oceni tudi zmanjšana vrednost preostalih nepremičnin v lasti pritožnika in izvedencu ni naložilo, naj oceni tudi to škodo, čeprav 105. člen ZUreP-1 in 107. člen ZUreP-1 določata tudi povrnitev te škode. S tem je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka in je nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Za postopke razlastitve, začete pred 1.1.2012, se odškodnina za razlaščena zemljišča ocenjuje na podlagi 105. člena ZUreP-1, ki kot osnovo za cenitev določa namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev. Za postopke razlastitve, pričete po 1.1.2012, se odškodnina za razlaščena zemljišča ocenjuje na podlagi 55. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (v nadaljevanju ZUPUDPP), ki kot osnovo za cenitev določa podatke o nepremičninah in njihovi posplošeni tržni vrednosti, kot izhaja iz evidenc GURS. Ocenjevanje po 105. členu ZUreP-1 je za razlaščenca bistveno manj ugodno kot ocenjevanje po 55. členu ZUPUDPP. Ureditev, kjer je v povsem primerljivih postopkih razlastitve za potrebe infrastrukturnih objektov državnega pomena višina odškodnine odvisna le od začetka postopka razlastitve, je neustavna, saj dejansko in pravno primerljive situacije glede določitve višine odškodnine za razlaščene nepremičnine, ureja neprimerljivo brez utemeljenih razlogov. Ustavno dopustna bi bila le rešitev, po kateri bi po uveljavitvi ZUPUDPP vse še ne prisojene odškodnine ocenjevali na podlagi 55. člena ZUPUDPP. Izpodbijani sklep nima razlogov o dejstvu, da je razlaščena nepremičnina v obsegu 135 m2 že pred razlastitvijo služila kot asfaltirana občinska javna cesta, zaradi česar je že iz tega razloga v tem obsegu ni mogoče oceniti kot kmetijsko zemljišče. V skladu s sodno prakso v primerih dejanske razlastitve pred formalno razlastitvijo razlaščencu pripada odškodnina, ki ne more biti zgolj odškodnina za vrednost kmetijskih zemljišč.

3. V odgovoru na pritožbo predlagateljica predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V primeru neuspelega sporazumevanja o odškodnini oziroma nadomestilu odloči o odškodnini oziroma nadomestilu pristojno sodišče v nepravdnem postopku (na zahtevo razlastitvenega upravičenca ali zavezanca). V skladu s prvim odstavkom 107. člena ZUreP-1 mora v primeru, da se odvzamejo nepremičnine, ki predstavljajo osnovna sredstva za opravljanje poklicne ali kmetijske dejavnosti razlaščenca, razlastitveni upravičenec zagotoviti razlaščencu lastninsko pravico na enakovrednih nepremičninah, razen če razlaščenec zahteva odškodnino v denarju. Glede na takšno zakonsko določbo je primarna zagotovitev nadomestila pravica razlastitvenega zavezanca (1). V skladu s stališčem sodne prakse je zagotovitev drugega enakovrednega zemljišča sicer primarna dolžnost upravičenca razlastitve, vendar le, če je tako zemljišče na razpolago (2). Če ga ni, mora plačati odškodnino. Iz navedenega tako izhaja, da bi moralo sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru, ko je nasprotni udeleženec, katerega razlaščene nepremičnine so predstavljale osnovna sredstva za opravljanje kmetijske dejavnosti, vztrajal pri nadomestilu v naravi, v predmetnem postopku ugotoviti, ali bi lahko predlagateljica zagotovila nasprotnemu udeležencu druge enakovredne nepremičnine. Zahtevi nasprotnega udeleženca po nadomestilu v naravi se je namreč predlagateljica upirala z navedbami, da nima na razpolago primerljivih zemljišč in da je že v postopku razlastitve ponudila nasprotnemu udeležencu nadomestno zemljišče, vendar nista našla skupnega jezika. Vse navedeno je nasprotni udeleženec zanikal in od predlagateljice zahteval, da svoje navedbe dokaže. V zvezi z vprašanjem, ali ima predlagateljica na voljo razlaščenim zemljiščem enakovredna zemljišča, se sodišče prve stopnje zato ne bi smelo zadovoljiti z ugotovitvami iz razlastitvenega postopka, da Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije trenutno (kar pomeni v letu 2010 oziroma 2011 (3)) ne razpolaga s prostimi površinami, ki bi jih lahko ponudil v zamenjavo, saj so vse parcele na območju k.o. X pokrite z zakupnim razmerjem. Navedeno namreč izhaja iz odločbe Upravne enote Škofja Loka z dne 15.11.2010 (A1) in odločbe Ministrstva za okolje in prostor z dne 17.1.2011 (A2), ki so bile izdane v razlastitvenem postopku. Obravnavano vprašanje bi moralo razčistiti v predmetnem postopku. Pri tem bi moralo upoštevati, da je predlagateljica tista, ki se mora razbremeniti dolžnosti, da nasprotnemu udeležencu zagotovi druge enakovredne nepremičnine. Okoliščina, da je predlagateljica že v postopku razlastitve ponudila nasprotnemu udeležencu nadomestno zemljišče, vendar skupnega jezika nista našla, v zvezi s tem ni relevantna.

6. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

7. V ponovljenem postopku je treba najprej razčistiti vprašanje, ali lahko predlagateljica zagotovi nasprotnemu udeležencu druge enakovredne nepremičnine, pri čemer vztraja nasprotni udeleženec. Sodišče prve stopnje bo moralo zato predlagateljici naložiti, naj predloži podatke, s katerimi zemljišči razpolaga v katastrski občini k.o. X in o statusu teh zemljišč (ali so v zakupu ali ne). Če tega ne bo storila, bo moralo o tem opraviti poizvedbe pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Šele če bo ugotovljeno, da razlaščenim zemljiščem enakovredna zemljišča niso na razpolago, pride v poštev določitev odškodnine v denarju. Za primer, če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da drugih enakovrednih zemljišč ni na razpolago, zaradi česar mora predlagateljica plačati odškodnino v denarju, velja še pojasniti, da je opredelitev in določitev vrednosti odvzetih zemljišč s stališča, da gre za kmetijska zemljišča, pravilna. Odškodnina za razlaščena zemljišča se določi glede na namembnost, kakršno so imela zemljišča še pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev (tretji odstavek 105. člena ZUreP-1). Kot je pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje, je namen te določbe v tem, da se pri določitvi odškodnine ne upošteva sprememba namembnosti, do katere je prišlo zaradi izpolnitve namena razlastitve. Navedeno pomeni, da je je treba ugotoviti, za kakšen namen so se uporabljala odvzeta zemljišča še preden je občina Škofja Loka zaradi gradnje prometne infrastrukture (Poljanske obvoznice) sprejela ustrezne prostorske akte. Odločilnega pomena je tako ugotovitev sodišča prve stopnje, da so bila odvzeta zemljišča kot nezazidana stavbna zemljišča opredeljena prav zaradi gradnje omenjene prometne infrastrukture (ceste). Tako niti ni pomembno, ali se je namembnost zemljišč spremenila že na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986-1990, Odloka o lokacijskem načrtu za izgradnjo Poljanske obvoznice Škofja Loka ali kasneje. Izpostavljeni prostorski akti so bili namreč sprejeti zaradi gradnje prometne infrastrukture (Poljanske obvoznice), kar priznava tudi pritožba. Pritožbeno sodišče se sicer strinja s prepričljivimi ugotovitvami sodišča prve stopnje, iz katerih izhaja, da se namembnost relevantnih zemljišč ni spremenila že pred sprejemom prostorskega izvedbenega akta. Iz zgoraj povedanega izhaja tudi, da dejanska raba zemljišča, na katero opozarja pritožba v zvezi z delom nepremičnine parc. št. 926/12 (v obsegu 135 m2), ni relevantna. Za določitev odškodnine je treba uporabiti določbe ZUreP-1. Po drugem odstavku 105. člena ZUreP-1 in drugem odstavku 107. člena ZUreP-1 ima razlaščenec pravico do odškodnine zaradi morebitne zmanjšane vrednosti preostale nepremičnine. To pravico ima le v primeru, ko je zmanjšana vrednost preostale nepremičnine posledica same razlastitve (4). Nasprotni udeleženec ni podal navedb, ki bi utemeljevale odškodnino zaradi morebitne zmanjšane vrednosti preostale nepremičnine po drugem odstavku 105. člena ZUreP-1 oziroma drugem odstavku 107. člena ZUreP-1. Navajal je namreč, da je zmanjšana vrednost preostalih nepremičnin oziroma kmetije kot celote posledica bližine novozgrajene Poljanske obvoznice. Ta škoda ni neposredna posledica same razlastitve, ampak je posledica projekta, ki je razlastitvi sledil. Za to vrsto škode je zato upravičen le do odškodnine po 133. členu Obligacijskega zakonika (OZ). Ob upoštevanju zakonske dikcije, ki govori o zmanjšanju vrednosti preostale nepremičnine (in ne preostalih nepremičnin), pri določitvi odškodnine po drugem odstavku 105 člena ZUreP-1 oziroma drugem odstavku 107. člena ZUreP-1 ni upoštevno zmanjšanje vrednosti preostalih nepremičnin (ki pred razlastitvijo niso bila del razlaščenih nepremičnin), ki je (po pritožbenih navedbah, ki so neopravičena pritožbena novota) posledica izgube razlaščenih zemljišč. Ne gre namreč za škodo, predvideno v navedenih zakonskih določbah.

8. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Primerjaj Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1) s komentarjem, GV Založba, 2010, str. 565 .

(2) Primerjaj VSL sklep I Cp 1884/2004 z dne 10.3.2005.

(3) Pripomba pritožbenega sodišča

(4) Primerjaj VS RS II Ips 46/2010.

Datum zadnje spremembe:

24.10.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 561/2014
• VSL sodba I Cpg 1030/2010
• VSL sklep II Cp 2640/2015