<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 1014/2013

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CPG.1014.2013
Evidenčna številka:VSL0076986
Datum odločbe:06.02.2014
Senat, sodnik posameznik:Tadeja Zima Jenull (preds.), Magda Teppey (poroč.), Ladislava Polončič
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:izpodbijanje pravnih dejanj - subjektivni element izpodbojnosti - pobot - vrnitveni zahtevek - trditvena podlaga - domneva - izpodbojnost domneve - povračilni zahtevek - nedoločno oblikovan tožbeni zahtevek

Jedro

Domneva iz 2. točke tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP je po svoji naravi izpodbojna. Izpodbiti jo je mogoče z izpodbijanjem domnevne baze, t.j. s trditvijo, da izpodbijano dejanje ni bilo opravljeno v kritičnem obdobju, pa tudi z navajanjem in dokazovanjem, da upnik v trenutku, ko je bilo izpodbijano dejanje storjeno, ni vedel oziroma moral vedeti za insolvetnost stečajnega dolžnika. Trditveno in dokazno breme v zvezi z izpodbijanjem domneve nosi upnik, v korist katerega je bilo izpodbijano dejanje storjeno.

Obseg poslovanja med strankama sam po sebi ne utrjuje prepričanja, da tožena stranka ni mogla vedeti za insolventnost tožeče stranke. Prav tako za izpodbitje domneve ne zadostuje dejstvo predhodnega pobota terjatev med pravdnima strankama.

Primarno pravilo vračanja neupravičeno pridobljenega je vrnitev prejetega. Šele kadar to ni mogoče (ker gre na primer za individualno določeno stvar, ki je uničena), je neupravičeno obogateni dolžan nadomestiti vrednost tistega, kar je prejel.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev v zadevi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„ 1. V razmerju med tožnikom in tožencem se razveljavi učinek prodaje in prenosa lastninske pravice na blagu z izročitvijo stvari po računu tožnika št. 481-20-2011 z dne 16. 02. 2011 v znesku 14.040,60 EUR in učinek nadomestne izpolnitve s sklenitvijo kompenzacije z dne 23.02.2011 za znesek 14.040,60 EUR za delno poplačilo terjatev toženca po računu št. 10-0097.

2. Tožena stranka mora vrniti tožniku v 15 dneh blago, navedeno v računu tožnika 481-20-2011 z dne 16. 02. 2011.

3. V primeru, da vrnitev blaga ni mogoča, mora plačati tožniku vrednost blaga po cenah ob izdaji sodne odločbe, s katero sodišče odloča o tem zahtevku, vendar najmanj znesek 14.040,60 EUR v roku 15 dni.

4. Toženec mora plačati tožniku zakonske zamudne obresti od zneska 14.040,60 EUR za čas od 22. 09. 2011 do dne dejanskega vračila oziroma plačila denarnega zneska v roku 15 dni.“ (I. točka izreka).

Sklenilo je, da mora tožeča stranka plačati toženi stranki stroške tega postopka v roku 15 dni v višini 1.125,00 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, da jo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek na izpodbijanje pravnih dejanj zavrnilo potem, ko je ugotovilo, da ni podan subjektivni pogoj izpodbojnosti po 2. točki prvega odstavka 271. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče se s takšnim zaključkom sodišča prve stopnje ne strinja.

6. Tožeča stranka je obstoj subjektivnega pogoja izpodbojnosti utemeljevala na domnevi po 2. točki tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP. Dejstvo, da so bila izpodbijana dejanja opravljena v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka, med strankama ni bilo sporno (1). Zakonodajalec je zakonsko domnevo podane subjektivne predpostavke izpodbijanja predpisal z namenom njenega lažjega dokazovanja. Gre za kratko obdobje neposredno pred stečajem, ko izkušnje kažejo, da ima dolžnik že težave z likvidnostjo in s plačilno sposobnostjo, zato se domneva, da je upnik stečajnega dolžnika v primeru, če je bilo izpodbijano dejanje opravljeno v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka, vedel ali moral vedeti za insolventnost dolžnika.

7. Predpisana domneva je po svoji naravi izpodbojna. Izpodbiti jo je mogoče z izpodbijanjem domnevne baze, t.j. s trditvijo, da izpodbijano dejanje ni bilo opravljeno v kritičnem obdobju, pa tudi z navajanjem in dokazovanjem, da upnik v trenutku, ko je bilo izpodbijano dejanje storjeno, ni vedel oziroma moral vedeti za insolvetnost stečajnega dolžnika (2). Trditveno in dokazno breme v zvezi z izpodbijanjem domneve nosi upnik, v korist katerega je bilo izpodbijano dejanje storjeno (3), kot to pravilno izpostavlja pritožba.

8. Tožena stranka je v zvezi z (ne)obstojem subjektivnega elementa izpodbojnosti navajala, da sta poslovanje in komunikacija med pravdnima strankama tudi v izpodbojnem obdobju potekala normalno, da je obseg prometa v obdobju od januarja 2010 do aprila 2011 znašal skoraj 60.000,00 EUR ter da način izpolnitve s pobotom med strankama ni bil nenavaden, saj da iz kartice dobavitelje izhaja, da sta stranki več vzajemnih terjatev s pobotom zaprli že dne 31. 05. 2010.

9. Po prepričanju pritožbenega sodišča navedene trditve tožene stranke ne zadoščajo za izpodbitje domneve po 2. točki tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP. Obseg poslovanja med strankama sam po sebi ne utrjuje prepričanja, da tožena stranka ni mogla vedeti za insolventnost tožeče stranke. Prav tako za izpodbitje domneve ne zadostuje dejstvo predhodnega pobota terjatev med pravdnima strankama. Četudi sta stranki v maju 2010 že pobotali takratni medsebojni terjatvi, navedeno ne pomeni še, da je bila takšna stalna, utečena poslovna praksa med strankama, ki bi (sicer lahko) predstavljala okoliščino, zaradi katere tožena stranka ni mogla vedeti za insolventnost tožeče. Ob tem je potrebno upoštevati, da tožeča stranka subjektivnega pogoja izpodbojnosti ni utemeljevala na domnevi po prvem odstavku 1. točki tretjega 272. člena ZFPPIPP (neobičajna izpolnitev), pač pa na domnevi po 2. točki tretjega 272. člena ZFPPIPP (izpolnitev v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečaja). Trditveno in dokazno breme v zvezi z okoliščinami, ki bi navedeno domnevo uspele izpodbiti, je bilo, kot napisano, na toženi stranki, ki mu, po prepričanju pritožbenega sodišča, ni uspela zadostiti. Nasproten zaključek sodišča prve stopnje pa je materialnopravno zmoten.

10. Ker sodišče prve stopnje po zaključku o nepodanosti subjektivnega elementa izpodbojnosti nadalje ni ugotavljalo obstoja objektivnega elementa izpodbojnosti po 272. členu ZFPPIPP, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (355. člen ZPP).

11. Ob tem pritožbeno sodišče še opozarja na oblikovanje tožbenega zahtevka, kot ga je v tožbi postavila tožeča stranka. Skladno z določbo drugega odstavka 278. člena ZFPPIPP mora oseba, v korist katere je bilo izpodbito pravno dejanje opravljeno, stečajnemu dolžniku vrniti to, kar je na podlagi izpodbitega pravnega dejanja prejela, šele če to ni več mogoče, pa mora plačati denarno nadomestilo po cenah ob izdaji te sodne odločbe (povračilni zahtevek). Primarno pravilo vračanja neupravičeno pridobljenega je tako vrnitev prejetega. Šele kadar to ni mogoče (ker gre na primer za individualno določeno stvar, ki je uničena), je neupravičeno obogateni dolžan nadomestiti vrednost tistega, kar je prejel. To pomeni, da sme tožeča stranka v stečajno maso zahtevati vrnitev tistega, kar je bilo predmet izpodbijanega dejanja, in nima zahtevka za denarno nadomestilo, če je vrnitev v naravi še mogoča (4).

12. Tožeča stranka stvari, ki so bile predmet računa št. 481-20-2011 z dne 16. 02. 2011, v postopku pred sodiščem prve stopnje ni opredelila. Ker tudi iz 2. točke tožbenega zahtevka ni razvidno, katero blago je predmet vrnitvenega zahtevka, je takšen tožbeni zahtevek oceniti kot nepopoln. Individualno določene stvari, katerih izročitev se zahteva, morajo namreč biti opredeljene tako, da je nedvoumno možna njihova ločitev od drugih istovrstnih stvari. Za generične stvari velja, da jih je treba označili dovolj konkretno, da ne bo dvomov v morebitni izvršbi(5). Zgolj sklicevanje na blago po določenem računu glede na zahtevano določnost zahtevka tako ne zadostuje.

13. Zaradi izostanka navedb o določenosti/individualnosti in obstoju blaga, in nedoločno oblikovanega tožbenega zahtevka v tem delu pa nadalje tudi ni mogoče presoditi, do kakšnega zahtevka je tožeča stranka po drugem odstavku 278. člena ZFPPIPP upravičena, saj ni jasno ali je tožeča stranka upravičena zahtevati vračilo danih stvari ali plačilo njihove protivrednosti. Sodišče prve stopnje naj zato v nadaljevanju postopka po določbi 108. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 180. člena ZPP) tožečo stranko pozove na popravo tožbenega zahtevka ter naj v primeru ustrezne poprave nadalje odloči o njegovi utemeljenosti, upoštevaje navodila zgoraj.

14. Pritožbeno sodišče je odgovorilo na navedbe pritožbe, ki so odločilne v zadevi (prvi odstavek 360. člena ZPP).

15. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Glej b) točko na str. 6 tožbe z dne 10. 10. 2011 (list. št. 6) in 3. točko odgovora na tožbo z dne 14. 03. 2012 (list. št. 15).

(2) Glej tudi VSM sodba in sklep I Cpg 504/2012 z dne 14. 02. 2013, VSL sodba I Cpg 131/2011 z dne 17. 02. 2011.

(3) Tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, III Ips 70/2002 z dne 14. 11. 2002.

(4) Glej tudi sklep Vrhovnega sodišča RS, III Ips 41/2011 z dne 11. 06. 2013.

(5) Glej tudi A. Galič v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV založba, Ljubljana, 2006, 2. knjiga, str. 125.


Zveza:

ZFPPIPP člen 272, 272/3, 272/3-2, 278.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
09.10.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDcwODM3