VSL sklep I Cp 553/2014

Jedro

Odstopnina pomeni pravico do odstopa od pogodbe ob hkratnem plačilu določenega zneska nasprotni stranki, medtem ko je denarna kazen po 247. členu OZ sankcija zaradi neizpolnitve ali zamude izpolnitve pogodbe. Pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti, medtem ko pa je možna za druge, nedenarne, dogovorjene vzporedno z denarno, obveznosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijani I. in IV. točki izreka razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo pod I. točko izreka sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 81439/2010 z dne 14.6.2010 razveljavilo tudi v 1. in 3. točki izreka ter tožbeni zahtevek kot neutemeljenega zavrnilo, pod II. in III. točko izreka je kot neutemeljena zavrnilo primarni nasprotno tožbeni zahtevek, da je gradbena pogodba št. 07/09 z dne 1.10.2009 nična in ne ustvarja pravnih posledic, in podredni nasprotno tožbeni zahtevek, da se prej citirana gradbena pogodba razveljavi, pod IV. točko izreka pa je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo, in sicer zoper I. in IV. točko izreka se je v roku pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi, podrejeno, da jo v tem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Glede prepovedi denarne kazni, dogovorjene v gradbeni pogodbi št. 07/09 z dne 1.10.2009 (priloga A3) v drugem odstavku 8. člena skladno določbi tretjega odstavka 247. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), tožeča stranka v pritožbi navaja, da po tej pogodbi glede toženca kot naročnika ni dogovorjeno le plačilo za naročeno delo, ampak gre za kompleksno pogodbeno razmerje, in sicer za nakup zemlje za gradnjo v Z. po predpogodbi, za gradbeno pogodbo na objektu toženca v L. in za tu obravnavano gradbeno pogodbo iz priloge A3. Zato je dovoljen dogovor o plačilu denarne kazni v gradbeni pogodbi iz priloge A3, ker je po tej gradbeni pogodbi tožena stranka kot naročnik dolžna, poleg plačila za naročeno delo, še kupiti zemljišče za gradnjo v Z. po predpogodbi in opraviti zadolžitve po tu obravnavani gradbeni pogodbi. Dejansko pa v gradbeni pogodbi iz priloge A3 sploh ne gre za denarno kazen po 247. členu OZ, na kar je tožeča stranka že opozarjala v svojih pripravljalnih vlogah, ampak ta dogovor dejansko predstavlja odstopnino (skesnino) od pogodbe po določbi 67. člena OZ. Dejstvo je, da je toženec enostransko odstopil od predpogodbe za nakup zemljišča za gradnjo, posledično čemur tožnik ni mogel pridobiti gradbenega dovoljenja. V primeru kompleksnosti obveznosti je možno za ostale obveznosti, torej razen za plačilo denarne obveznosti, dogovoriti denarno kazen tudi po sodni praksi (II Ips 192/2000, VSK I Cp 222/2003). Po prepričanju pritožbe je dokazano, da je razlog za neizvedbo gradbene pogodbe iz priloge A3 izključno na strani toženca. Ta je namreč že enostransko odstopil od predpogodbe za nakup zemljišča za gradnjo po parcelaciji, saj brez ustreznega zemljišča gradnja ni možna. Posledično temu izostanek kulturno-varstvenega soglasja v obravnavani zadevi nič ne pomeni, nenazadnje pa tega soglasja ni bilo zaradi neizvedbe dodatnih arheoloških izkopavanj, financiranje katerega je bila obveznost tožene stranke. Kulturno-varstvenega soglasja torej ni bilo izključno zaradi neopravljenih arheoloških raziskovanj, kar pa bi moral, a ni, plačati toženec. Poleg tega tako toženec, kot njegova žena, zaslišana v tem pravdnem postopku izpovesta, da sta od gradbene pogodbe iz priloge A3 odstopila zaradi nujnih razlogov, in sicer toženec navede kot razlog zdravje in oddaljenost, njegova žena pa, da je ta razlog dodatni strošek zaradi arheološkega izkopavanja. Žena toženca v svoji izpovedbi tudi potrdi, da sta prejela ponudbo za izkopavanje konec leta 2009, toženec pa, da je konec leta 2009 prejel zavrnitev kulturno-varstvenega soglasja. Tožeča stranka je leta 2010 kar trikrat pozvala toženca, ali še vztraja pri gradbeni pogodbi iz priloge A3, vse zaradi njegove pasivnosti pri izvrševanju te pogodbe. Sledi, da se je toženec izključno sam in iz razlogov na njegovi strani odločil za odstop od gradbene pogodbe.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe, potrjuje pravilnost posameznih ugotovitev in končne odločitve sodišča prve stopnje ter predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V gradbeni pogodbi št. 07/09 z dne 1.10.20009 (priloga A3) je v drugem odstavku 8. člena res dogovorjena pogodbena kazen v višini 25.000,00 EUR za odstop naročnika (tu toženca) od pogodbe. Vendar, če tudi je citirani znesek označen kot denarna kazen, to po svoji vsebini lahko ni denarna kazen, ampak dejansko odstopnina od pogodbe (skesnina) po 67. členu OZ in v takem primeru bi jo bilo potrebno tako tudi upoštevati in obravnavati. Odstopnina namreč pomeni pravico do odstopa od pogodbe ob hkratnem plačilu določenega zneska nasprotni stranki, medtem ko je denarna kazen po 247. členu OZ sankcija zaradi neizpolnitve ali zamude izpolnitve pogodbe. Nadalje je pritožbi slediti tudi, da pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti (tretji odstavek 247. člena OZ), medtem ko pa je možna za druge, nedenarne, dogovorjene vzporedno z denarno, obveznosti (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 192/2000 in na njem temelječe pravno mnenje II/2000 str. 17). Da je bila toženčeva obveznost v gradbeni pogodbi iz priloge A3, poleg plačila za naročeno delo, tudi nedenarna, pa se da zaključiti iz vsebine pogodbe. Tako so v tretjem odstavku 1. člena te gradbene pogodbe našteti dokumenti, katere mora pridobiti tožeča stranka, v četrtem odstavku pa je izrecno dogovorjeno, da druga dokumentacija ni predmet pogodbe, kar omogoča zaključek, da jo je dolžan pridobiti naročnik. Kot je nadalje zaključiti iz 2. člena gradbene pogodbe priloga A3, v pogodbi dogovorjeno plačilo obsega le v pogodbi dogovorjena dela. Torej je vsa plačila v zvezi s pridobivanjem soglasij, tudi kulturno-varstvenega, dolžan izvršiti naročnik. Nenazadnje je samoumevno, da brez kupljenega zemljišča ni možno pridobiti gradbenega dovoljenja, nakup pa je bila obveznost toženca kot naročnika.

6. Pritožba utemeljeno opozarja na zmotnost dokazne ocene in zaključka sodišča prve stopnje o nedokazanem neutemeljenem odstopu tožene stranke od gradbene pogodbe oziroma sodišče prve stopnje v tem delu ni podalo potrebnih razlogov, na podlagi katerih bi se lahko preizkusila pravilnost odločitve. Tako se sodišče prve stopnje nasloni na okoliščino, da tožnik ni izpolnil svoje obveznosti iz gradbene pogodbe že s tem, ker ni izdelal projektne dokumentacije z upoštevanjem kulturno-varstvenih pogojev. Pri tem pa spregleda, na kar utemeljeno opozarja tudi pritožba, da je toženec v svoji izpovedbi navedel kot razlog za odstop svoje zdravstvene težave in posledično temu odstop od načrtovane gradnje (glej zapisnik o glavni obravnavi z dne 29.5.2013 na list. št. 142 – 143), da je njegova žena A. kot razlog za odstop od gradnje navedla potrebne arheološke raziskave (glej zapisnik o glavni obravnavi z dne 9.9.2013 na list. št. 158), potrditev žene toženca o prejemu ponudbe za arheološke raziskave M. (priloga A18) konec leta 2009, potrditev toženca o prejemu zavrnitve kulturno-varstvenega soglasja (priloga B9) konec leta 2009, iz katerega pa je tudi razvidno, da se to soglasje zavrne le dokler ne bodo opravljene predhodne arheološke raziskave. V kolikor bi se ob kritični oceni vseh že izvedenih dokazih morebiti ugotovilo, da je toženec odstopil od gradbene pogodbe iz priloge A3 izključno iz razlogov na njegovi strani in ne po krivdi tožeče stranke, bi bila materialnopravna pravilna odločitev o tožbenem zahtevku tožeče stranke zagotovo drugačna od sedaj obravnavane.

7. Pritožbeno sodišče je v posledici vsega zgoraj pojasnjenega pritožbi tožeče stranke ugodilo in v izpodbijani I. in IV. točki izreka sodbo razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Ob ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati zgoraj podane pripombe pritožbenega sodišča in na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja materialnopravno pravilno odločiti o tožbenem zahtevku tožeče stranke.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP in je ta pridržana za končno odločbo, da bo sodišče prve stopnje lahko o njih odločilo glede na končni uspeh strank v pravdi.

Datum zadnje spremembe:

09.10.2014

Podobni dokumenti:

• Sodba III Ips 8/2010
• VSL sodba I Cp 4443/2009
• Sodba III Ips 116/2003