VSL sklep I Cp 791/2014

Jedro

Pavšalen ugovor je ugovor, v katerem dolžnik zgolj zanika obligacijsko razmerje z upnikom. Ker pa je mogoč položaj, ko med upnikom in dolžnikom dejansko ni obligacijskega razmerja, mora upnik za pridobitev predhodne odredbe, z listino (npr. pogodba, naročilnica, dobavnica, ki jo je podpisal dolžnik ipd.) izkazati verjetnost obstoja obligacijskega razmerja z dolžnikom. V nasprotnem primeru predhodne odredbe na podlagi navedene domneve ni mogoče izdati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na predlog tožeče stranke s sklepom I P 1481/2012 z dne 18.10.2013 izdalo predhodno odredbo, s katero je na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 56082/2012 z dne 23.4.2012 v zavarovanje denarne terjatve tožeče stranke odredilo rubež plače do zakonsko dovoljenega zneska ter rubež drugih stalnih prejemkov tožene stranke, ki jih slednja prejema pri dolžnikovem dolžniku G. d.d.. Z izpodbijanim sklepom je zavrnilo ugovor tožene stranke zoper takšno odločitev.

2. V pritožbi proti temu sklepu se tožena stranka sklicuje na vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter predlaga pritožbenemu sodišču, da ga razveljavi. Navaja, da je sklep nepravilen in nezakonit. Tožena stranka je že v ugovoru opozorila, da tožeča stranka predlogu za predhodno odredbo ni predložila verodostojne listine, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi in bi moralo sodišče že iz tega razloga predlog zavrniti. Sklep o izvršbi je izdan na podlagi izpiska iz poslovnih knjig z dne 16.4.2012 in ne na podlagi pogodbe o finančnem leasingu premičnin z dne 27.9.2006, skupaj s poroštveno izjavo in anuitetnim načrtom in na podlagi pogodbe o finančnem leasingu premičnin z dne 3.7.2007, skupaj s poroštveno izjavo in anuitetnim načrtom, ki jih je predložila tožeča stranka kot dokaze predlogu za izdajo predhodne odredbe. Iz izpiska iz poslovnih knjig je razvidno, da se glasi na družbo M., d.o.o., in na toženo stranko. Na izpisku je tožena stranka sicer navedena kot porok, vendar se sama listina ne glasi nanjo. V zvezi s tem se tožena stranka sklicuje na 24. člen ZIZ. V postopku na podlagi verodostojne listine je presoja pasivne legitimacije omejena izključno na vprašanje, ali je dolžnik v predlogu za izvršbo identičen z osebo dolžnika iz verodostojne listine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o izdaji predhodne odredbe v tej zadevi pravilno uporabilo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki urejajo zavarovanje denarne terjatve (257. in 258. člen ZPP). Predhodno odredbo je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, ki se glasi na denarno terjatev in ki je tudi po stališču sodne prakse (1) v nerazveljavljenem dajatvenem delu odločba domačega sodišča, za katero je izkazana verjetnost obstoja v njej določene dolžnikove obveznosti. Pravilno pa je ugotovljen tudi obstoj drugega pogoja za zavarovanje s predhodno odredbo. Pri tem nevarnosti, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, sodišče ni utemeljilo neposredno, ampak na podlagi pravila o domnevani nevarnosti iz prve alineje prvega odstavka 258. člena ZIZ. Po tej določbi se šteje, da je podana nevarnost v smislu 257. člena ZIZ, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, pri čemer dolžnik v ugovoru zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, upnik pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja. Namen te določbe ob njenem sprejetju (2) je bil omejiti možnost zlorabe instituta ugovora proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v primeru zavlačevanja izvršilnega postopka z vlaganjem t.i. pavšalnih ugovorov. Pavšalen ugovor je ugovor, v katerem dolžnik zgolj zanika obligacijsko razmerje z upnikom. Ker pa je mogoč položaj, ko med upnikom in dolžnikom dejansko ni obligacijskega razmerja, mora upnik za pridobitev predhodne odredbe, z listino (npr. pogodba, naročilnica, dobavnica, ki jo je podpisal dolžnik ipd.) izkazati verjetnost obstoja obligacijskega razmerja z dolžnikom. V nasprotnem primeru predhodne odredbe na podlagi navedene domneve ni mogoče izdati.

5. Toženka je kot dolžnica v ugovoru zoper sklep o izvršbi zanikala obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, saj je navedla, da upniku ne dolguje ničesar, ter da ji ni znano, na podlagi česa naj bi terjatev nastala. Na drugi strani je tožeča stranka z listinami, ki jih je priložila svoji prvi pripravljalni vlogi ter predlogu za izdajo predhodne odredbe, ovrgla toženkino zanikanje obstoja obligacijskega razmerja. Kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, se je toženka z obema pogodbama o finančnem leasingu premičnin z dne 27.9.2006 in 3.7.2007, katerih sestavni del sta poroštveni izjavi, zavezala tožeči stranki kot porok in plačnik, da bo izpolnila katerokoli veljavno in zapadlo obveznost družbe M., d.o.o., po obeh pogodbah, če slednja tega ne bi storila. Navedene listine torej v celoti izkazujejo verjetnost obstoja obligacijskega razmerja toženke s tožečo stranko, zato je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je s tem izpolnjen tudi drugi pogoj za izdajo predhodne odredbe, torej domnevana nevarnost iz 258. člena ZIZ.

6. Pritožba zgolj ponavlja ugovore, ki jih je pravilno zavrnilo že prvostopenjsko sodišče. Ne drži, da v predlogu za izvršbo navedena listina ne izpolnjuje pogojev za verodostojno listino. Sklep o izvršbi je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi izpiska iz poslovnih knjig, ki je verodostojna listina (drugi odstavek 23. člena ZIZ). S pogodbama o finančnem leasingu in poroštvenima izjavama pa je tožeča stranka verjetno izkazala obstoj obligacijskega razmerja med pravdnima strankama. Tudi sklicevanje na določbo 24. člena ZIZ, ki ureja prehod obveznosti na novega upnika oz. dolžnika, ni argument in ne vpliva na pravilnost zaključkov sodišča. Iz listin, tudi izpiska iz poslovnih knjig kot verodostojne listine jasno izhaja, da se je toženka zavezala kot porok in plačnik obveznosti svoje družbe. Pomembno je le, da je tožeča stranka izkazala oba zakonska pogoja za izdajo predhodne odredbe. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 14/2010.

(2) Poročevalec DZ z dne 11.3.2011, stran 12-14.

Datum zadnje spremembe:

10.09.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 289/2013
• VSL sklep I Cpg 154/2012
• VSL sklep I Cpg 730/2012