VSL sklep I Cp 910/2014

Jedro

Ob dejstvu, da je bolezen otroka dolgotrajna (otrok je v obdobju dveh let obiskal pouk samo 46 krat) ter da se stanje otroku lahko poslabša tik pred oz. na dan obravnave, bi toženec ob zadostni skrbnosti moral predvideti oz. pričakovati, da bo lahko zaradi bolezni otroka na dan obravnave zadržan, zato bi moral poiskati varstvo za otroka ali za zastopanje pooblastiti odvetnika oziroma zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje ter toženi stranki naložilo, da je v roku 8 dni dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 82,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Zoper sklep se je pritožila tožena stranka, v nadaljevanju toženec. V pritožbi pojasnjuje, da se ni mogel udeležiti naroka za glavno obravnavo, ker je bil otrok bolan ter je Okrajnemu sodišču v Ljubljani tudi poslal zdravniško opravičilo zaradi izostanka z glavne obravnave. Navaja, da zadnji zdravniški izvidi, ki jih tudi prilaga, izkazujejo, da ima otrok spektroavtistično motnjo, hud govorni zaostanek, težko alergijsko astmo, postavljen je tudi sum na spinalni distrafizem. Otrok je v dveh letih obiskoval pouk samo 46 krat. Pojasnjuje, da za otroka že sedem let skrbi sam ter da varstva za tako hudo bolnega otroka ne more dobiti, saj se vsak boji sprejeti takšno odgovornost.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje izdalo sodbo na podlagi pripoznave, ker se toženec v postopku v sporu majhne vrednosti ni udeležil naroka za glavno obravnavo dne 23. 11. 2011 (455. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče prve stopnje je o predlogu toženca za vrnitev v prejšnje stanje enkrat že odločilo s sklepom z dne 8. 5. 2011, vendar pa je na pritožbo toženca višje sodišče s sklepom z dne 5. 6. 2013, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo v razveljavitvenem sklepu z dne 5. 6. 2013, se vrnitev v prejšnje stanje na podlagi 118. člena ZPP ne dovoli, če je bil zamujen rok za predlog, da se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, ali če je bil zamujen narok, določen na predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ker je toženec zamudil narok, določen na predlog za vrnitev v prejšnje stanje, je prvo sodišče v ponovljenem postopku moralo ocenjevati le še upravičenost vzrokov za zamudo naroka, ki so bili navedeni v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

5. Po prvem odstavku 116. člena ZPP sodišče stranki, ki zamudi narok ali rok za kakšno pravdno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli opraviti to dejanje pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok ali rok iz upravičenega razloga. Po merilih sodne prakse je le nezakrivljeno ravnanje ob dogodku resnejše narave, ki pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja, lahko utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje (glej sklep VS RS II Ips 459/99).

6. Razlog za vrnitev v prejšnje stanje ni opravičljiv, če stranka ne poda predloga za preložitev naroka z ustrezno trditveno in dokazno podlago, ki izkazuje upravičenost predloga. Toženec bi moral v konkretnem primeru razloge, zaradi katerih je predlagal vrnitev v prejšnje stanje, pravočasno uveljavljati že s predlogom za preložitev naroka, v katerem, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, bi moral pojasniti okoliščine bolezni, prav tako pa tudi zatrjevati, da je bila bolezen nepredvidljiva oziroma nenadna. Toženec pa je prošnjo za preklic naroka z dne 23. 11. 2011 (list. št. 37) utemeljil le z navedbo, da Okrajno sodišče v Ljubljani o zadevi ni krajevno pristojno odločati in je šele v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navedel, da se naroka ni mogel udeležiti zaradi bolezni otroka. Tudi glede na v pritožbi zatrjevani dejstvi, da je bolezen otroka dolgotrajna (otrok je v obdobju dveh let obiskal pouk samo 46 krat), ter da se stanje otroku lahko poslabša tik pred oz. na dan obravnave, bi toženec ob zadostni skrbnosti moral predvideti oz. pričakovati, da bo lahko zaradi bolezni otroka na dan obravnave zadržan, zato bi moral poiskati varstvo za otroka ali za zastopanje pooblastiti odvetnika oziroma zaprositi za brezplačno pravno pomoč (glej A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, stran 480).

7. Glede na navedeno, in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

07.08.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2384/2013
• VDSS sklep Pdp 405/2014
• VSK sklep Cpg 96/2008