<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 822/2013

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CP.822.2013
Evidenčna številka:VSL0078650
Datum odločbe:13.11.2013
Senat, sodnik posameznik:Metoda Orehar Ivanc (preds.), Tadeja Primožič (poroč.), Tanja Kumer
Področje:LOVSTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŠTVA
Institut:prošnja za sprejem v članstvo lovske družine - pravila lovske družine - pravice članstva - ovira za sprejem - poznejše okoliščine - pristojnosti lovske družine

Jedro

Ko je sodišče prve stopnje samo odločilo, da tožnika zdaj tako ali drugače nista več upravičena do sprejema v toženkino članstvo, do izdaje njene lovske članske izkaznice in do priznanja članskih pravic, je toženki odvzelo njeno pristojnost oziroma poseglo v avtonomijo njenega odločanja, ki ji jo zagotavlja ZDru.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnikov, naj se razveljavi odločitev občnega zbora Lovske družine X z dne 11.3.2010, s katero je ta zavrnil njuno prošnjo za sprejem v članstvo lovske družine; zavrnilo je tudi njun zahtevek, da ju je toženka dolžna sprejeti v članstvo in jima izdati lovsko člansko izkaznico ter priznati vse pravice članstva v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu ter toženkinimi internimi pravili. Nazadnje je tožnikoma naložilo, da morata toženki povrniti 246,50 EUR pravdnih stroškov z obrestmi za primer zamude s plačilom.

Tožnika sta se pritožila zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlagata, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in ugodi njunemu tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, naj sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navajata, da je izpodbijana sodba protispisna. Tožnika sta imela veljavno lovsko izkaznico za celo leto 2009, saj sta bila člana Lovske družine Y, zato nista lovila nezakonito, za prenehanje koncesije pa nista vedela. Odločba o prekršku je napačna in kljub pravnomočnosti ne more biti razlog za zavrnitev njunih vlog za sprejem v toženkino članstvo. Toženka je v svoje vrste sprejela več članov, ki so bili predkaznovani, tožnika pa je iz istih razlogov zavrnila, čeprav kaznivo dejanje ni bilo storjeno. Pomisleki, da bi tožnika lahko zlorabila lovsko orožje, so popolnoma neupravičeni. Sodišče ni upoštevalo, da o vlogah tožnikov ni odločal toženkin občni zbor, čeprav je po njenih pravilih to edini organ, ki lahko odloča o sprejemu v članstvo. Že zato je toženkina odločitev nezakonita in bi jo sodišče moralo razveljaviti. Sodišče prav tako ni upoštevalo dejstva, da je toženka sprejemala v svoje članstvo tudi druge člane preko kriterija „en lovec na 100 ha“. Toženka bi zato morala sprejeti vse, ki so izpolnjevali pogoje, sicer je ravnala diskriminatorno in kršila ustavne pravice in svoboščine tožnikov.

Toženka v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga zavrnitev pritožbe. Tožnika sta imela veljavno lovsko izkaznico za lovišče Y, ne pa tudi za lovišče X in sta v tem lovišču izvajala nezakonit lov. Ker sta bila pravnomočno kaznovana za prekršek, nista izpolnjevala pogojev za sprejem v toženkino članstvo, zato o njem tudi ni bilo mogoče glasovati.

Pritožba je utemeljena.

V postopku na prvi stopnji ni bilo uradoma upoštevnih procesnih kršitev, drugih pa tožnika, čeprav se izrecno pritožujeta tudi zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, obrazloženo ne uveljavljata.

Ko je toženka sporočila tožnikoma, da je zavrnila njuno vlogo za sprejem v njeno članstvo, takšne svoje odločitve ni z ničimer obrazložila. Šele dokazni postopek pred sodiščem prve stopnje je pokazal, da naj bi bil razlog za zavrnitev dejstvo, da sta tožnika v svojih vlogah zamolčala, da zoper njiju teče postopek zaradi nedovoljenega lova. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da to dejstvo po toženkinih pravilih še ni dovolj za zavrnitev sprejema v članstvo; ne zadošča namreč samo uvedba in tek prekrškovnega ali kazenskega postopka, ampak bi morala biti tožnika že pravnomočno kaznovana ali obsojena. V nadaljevanju pa je sodišče prve stopnje prezrlo, da bi moralo pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih toženkinih sklepov upoštevati takratno dejansko in pravno stanje. Poznejše okoliščine, ki so nastopile po trenutku, ko je o vlogah tožnikov odločala toženka, na to presojo ne morejo vplivati.

Tožnika sta bila po ugotovitvi sodišča zaradi izvajanja lova brez veljavne lovske izkaznice kaznovana za prekršek po 29. točki prvega odstavka 77. člena Zakona o divjadi in lovstvu, in sicer prvi tožnik oktobra 2009, drugi tožnik pa aprila 2011, pri čemer je prva odločba postala pravnomočna 31.5.2011, druga pa 17.4.2011. To dejstvo po 11. alineji prvega odstavka 7. člena Pravil Lovske družine X res predstavlja oviro za sprejem v članstvo, vendar ga sodišče glede na čas njegovega nastanka (t.j. nastop pravnomočnosti odločbe prekrškovnega organa) ne bi smelo upoštevati in nanj opreti svoje sodbe, ne o zahtevani razveljavitvi toženkine odločitve z dne 11.3.2010 in ne o preostalih zahtevkih tožnikov. Ko je sodišče prve stopnje samo odločilo, da tožnika zdaj tako ali drugače nista več upravičena do sprejema v toženkino članstvo, do izdaje njene lovske članske izkaznice in do priznanja članskih pravic, je toženki odvzelo njeno pristojnost oziroma poseglo v avtonomijo njenega odločanja, ki ji jo zagotavlja Zakon o društvih. V tem delu je zmotno uporabilo materialno pravo, posledično pa je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj se sodišče ni opredelilo do vseh ostalih trditev pravdnih strank.

Sodišče druge stopnje je po navedenem ugodilo pritožbi tožnikov in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo na podlagi 355. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vrnilo sodišču prve stopnje, ki bo ugotovljeno pomanjkljivost lahko smotrneje in nekvarno za pravico pravdnih strank do pritožbe odpravilo v novem sojenju. Pri tem se bo moralo zlasti opredeliti do vprašanja, kateri toženkin organ je v resnici odločal o vlogi tožnikov za sprejem v članstvo, in odgovoriti na vprašanje, ali je bil ta organ pristojen za takšno odločitev. Ugotoviti bo moralo, ali bi omejitev števila članstva glede na kategorizacijo lovišča lahko bila utemeljen razlog za zavrnitev vloge tožnikov. Opredeliti pa se bo moralo tudi do njunega očitka o kršitvi načela enakega obravnavanja, če bo ocenilo, da sta tožnika to dejstvo v pravdi pravočasno uveljavljala.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP.


Zveza:

ZDLov-1 člen 60, 77, 77/1, 77/1-29.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.08.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY4Mjk5