VSL sklep I Cpg 1035/2013

Jedro

Vprašanje, ali je dolžnik med postopkom uspel nepremičnini, na kateri se nanaša predhodna odredba, odtujiti, za odločitev o ugovoru niti o pritožbi ni relevantno. Vrstni red vpisov v zemljiško knjigo se presoja v skladu z zemljiškoknjižnimi predpisi. Da bi kupcu zagotovil pravno varstvo, bi dolžnik lahko ob prodaji nepremičnine predlagal ustavitev postopka zavarovanja, če bi položil pri sodišču kupnino za prodano nepremičnino za zavarovano terjatev z obrestmi.

Nagrado za postopek na prvi stopnji se prisodi le enkrat. Upnik ni upravičen do nagrade za odgovor na ugovor s količnikom 0,6 po tar. št. 3468, pač pa je upravičen le do enkratne nagrade v postopku zavarovanja na prvi stopnji s količnikom 0,3.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka delno spremeni tako, da se zahteva upnika za povrnitev stroškov zavrne za 6.183,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Dolžnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o zavarovanju Zg 96/2013 z dne 14. maja 2013 zaradi zavarovanja denarne terjatve upnika v znesku 8.100.000,00 EUR s pogodbenimi zamudnimi obrestmi v višini 9% letno od 1. 6. 2012 dalje, odredilo predhodno odredbo s predznambo zastavne pravice v korist upnika na nepremičninah dolžnika z ID znakoma 000 in 001 ter z vpisom zastavne pravice v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev na 6777 vrednostnih papirjih z imenom X z ISIN šifro x, ki so v lasti dolžnika.

2. Z uvodoma citiranim sklepom je zavrnilo dolžnikov ugovor z dne 10. 6. 2013 zoper sklep Zg 96/2013 (I. točka izreka) in mu naložilo, da upniku povrne stroške v znesku 12.366,00 EUR (II. točka izreka).

3. Dolžnik se je zoper sklep pritožil, uveljavljal je zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, napačno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka ter predlagal, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi, sklep o zavarovanju Zg 96/2013 z dne 14. 5. 2013 razveljavi ter upnikov predlog zavrne, hkrati pa upniku naloži v plačilo stroške ugovornega in pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Upniku je bila pritožba vročena 9. 8. 2013, vendar nanjo ni odgovorila.

5. Pritožba je delno utemeljena (le glede odločitve o stroških postopka).

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa odgovorilo na vse dolžnikove ugovore zoper sklep o predhodni odredbi in jih zavrnilo iz razloga, ker je ocenilo, da z njimi ni uspel izpodbiti zaključkov sodišča prve stopnje, da je upnik izkazal za verjetno nevarnost, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev terjatve zoper dolžnika precej otežena (prvi odstavek 257. člena ZIZ). Zmotno je stališče pritožnika, da je upnik dolžan dokazati, da je uveljavitev njegove terjatve ogrožena, saj zadošča, da s stopnjo verjetnosti izkaže nevarnost, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev terjatve ali sploh onemogočena ali pa bo precej otežena. Da je upnik izkazal težave, do katerih bo prišlo pri uveljavljanju terjatve, je sodišče prve stopnje zaključilo na podlagi ugotovitve, da dolžnik zamegljuje lastništvo nad svojim premoženjem in da statusnih sprememb ni poočitil v zemljiški knjigi. Na ta način je upniku oteženo sledenje dolžnikovega premoženja, ki je upniku znano in iz katerega je lahko pričakoval poplačilo svoje terjatve. Na dolžnika se je prevalilo trditveno in dokazno breme o tem, da nevarnosti za uveljavitev terjatve iz premoženja, s katerim razpolaga dolžnik (tudi po izvedenih statusnih spremembam), ni. Zato pritožnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje nepravilno razporeditev trditvenega in dokaznega bremena o tem, da dolžnik poleg premoženja, na katerega meri upnik s predhodno odredbo, razpolaga po izvedenih statusnih spremembah, še z drugim premoženjem. Stališču pritožnika, da je neogroženost uveljavitve upnikove terjatve negativno dejstvo, ki ga dolžnik ni dolžan dokazovati prav tako tudi ne trditev, da ima upnik zadostna zavarovanja, ker bi upnik za njih sam moral vedeti, zato ni mogoče slediti.

7. Vprašanje, ali je dolžnik med postopkom uspel nepremičnini, na kateri se nanaša predhodna odredba, odtujiti, za odločitev o ugovoru niti o pritožbi ni relevantno. Pritožnik pravilno sam ugotavlja, da se vrstni red vpisov v zemljiško knjigo presoja v skladu z zemljiškoknjižnimi predpisi. Da bi kupcu zagotovil pravno varstvo, na kar se sklicuje v pritožbi, bi dolžnik lahko ob prodaji nepremičnine predlagal ustavitev postopka zavarovanja, če bi položil pri sodišču kupnino za prodano nepremičnino za zavarovano terjatev z obrestmi, po določbi 1. točke prvega odstavka 264. člena ZIZ, česar pa ni storil. Zato pritožba v smeri kršitve pravne varnosti kupcu ni utemeljena.

8. Dolžnik neutemeljeno uveljavlja kršitev določb postopka, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo s tem, da mu ni dalo v izjavo upnikovega odgovora na ugovor. Kršitev pravice do izjave v postopku zavarovanja se presoja glede na okoliščine konkretnega primera. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje po prejemu odgovora na ugovor pravilno presodilo, da v ugovoru zatrjevana opcijska pravica, na podlagi katere naj bi imel upnik možnost od F. d. d. zahtevati, da prevzame terjatev od dolžnika, ne spremeni dolžnikovega položaja nasproti upniku. Dolžniku je tudi odgovorilo na njegove ugovorne trditve o drugih oblikah zavarovanja, ki naj bi jih imel možnost upnik izkoristiti na podlagi posojilne pogodbe, da posojilna pogodba predstavlja le podlago za zavarovanje in da bi dolžnik z ugovorom lahko uspel le, če bi v ugovoru konkretno navedel, s katerim zadostnim zavarovanjem (poleg izdane predhodne odredbe) upnik že razpolaga, česar pa ni storil, upnik pa nobenega od zavarovanj ni potrdil. Zato mu z nevročitvijo odgovora na ugovor v konkretnem primeru ni bila kršena pravica do naknadne izjave. Pri tem je bistveno, da dolžnik zmotno vztraja pri stališču, da na njem ni dokazno breme o tem, da kljub ugotovitvam sodišča prve stopnje v izdani predhodni odredbi, uveljavitev upnikove terjatve ne bo z ničemer otežena.

9. Utemeljeno pa se pritožuje dolžnik zoper odločitev o višini stroškov postopka zavarovanja. Sodišče prve stopnje je odmerilo upniku nagrado za odgovor na ugovor po tar. št. 3468 ZOdvT v višini 10.305,00 EUR, povečano za 20% DDV. Po tar. št. 3468 je predpisana nagrada za pravna sredstva, nagrado za predlog za izdajo predhodne odredbe in za ugovor zoper predhodno odredbo, ki obe sodita v postopek na prvi stopnji, pa določa tar. št. 3461. Pravilno je pritožbeno stališče, da se nagrado za postopek na prvi stopnji prisodi le enkrat in da upnik ni upravičen do nagrade za odgovor na ugovor s količnikom 0,6 po tar. št. 3468, pač pa je upravičen le do enkratne nagrade v postopku zavarovanja na prvi stopnji s količnikom 0,3, torej 5.152,50 EUR, povečane za 20% DDV (skupaj 6.183,00 EUR). Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in ustrezno sklep v delu, ki se nanaša na stroške postopka zavarovanja s predhodno odredbo, delno spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ), tako kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa.

10. V preostalem delu pa je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

11. Zaradi delnega uspeha s pritožbo dolžniku niso nastali posebni stroški. Zato je pritožbene stroške v celoti dolžan sam trpeti (smiselno 3. odstavek 154. člena v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

02.07.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 1515/2012
• VSC sklep Cpg 371/2013
• VSM sklep I Cp 1300/2012