VSL sklep I Cpg 1181/2013

Jedro

Priznanje izločitvene pravice s strani stečajnega upravitelja nima nobenih učinkov, če je isto izločitveno pravico hkrati prerekal drug upnik.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da je dolžna prvotožena stranka tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 3.409,60 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila, da pa je dolžna tožeča stranka drugotoženi stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 2.269,20 EUR v 15 dneh.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, dolžna pa je drugotoženi stranki povrniti njene pritožbene stroške v višini 299,63 EUR v 15 dneh.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da izločitvena pravica prvotožene stranke do stečajnega dolžnika – drugotožene stranke, na nepremičnini, lokalu s prodajno površino 27,13 m2 (št. posameznega dela stavbe 8), ki se nahaja v stavbi z naslovom U. (št. stavbe 000 k.o. X) in stoji na parceli št. 1/27 k.o. X (ID 000) do 1/1, na podlagi prodajne pogodbe sklenjene dne 19. 7. 1999 med L. d.d. in J. S., ne obstoji (I. točka izreka). Toženima strankama je naložilo, da sta dolžni tožeči stranki solidarno povrniti pravdne stroške v višini 3.409,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper stroškovni del sodbe se je pravočasno pritožila drugotožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlaga, da sodišče druge stopnje spremeni sodbo prve stopnje v delu, ki se nanaša na odmero pravdnih stroškov, tako, da naloži tožeči stranki plačilo pravdnih stroškov drugotožene stranke, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim razlogom in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo v stroškovnem delu potrdi. Priglasila je pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Navedeni spor izhaja iz stečajnega postopka drugotožene stranke, v katerem je stečajni upravitelj priznal izločitveno pravico na v izreku sodbe navedeni nepremičnini tako tožeči kot prvotoženi stranki. Drži, da je bila na pravdo za ugotovitev neobstoja izločitvene pravice prvotožene stranke s sklepom o preizkusu terjatev nepravilno napotena tožeča stranka. Kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, bi moralo sodišče, ki vodi stečajni postopek nad drugotoženo stranko, na pravdo (za ugotovitev obstoja izločitvene pravice) na podlagi 310. člena ZFPPIPP napotiti prvotoženo stranko. Vendar pa nepravilna napotitev tožeče stranke (namesto prvotožene) v ničemer ni vplivala na procesni in materialnopravni položaj drugotožene stranke v tem postopku. Le-ta v nobenem primeru ni (ne bi bila) stranka tega postopka. Kadar sodišče, ki vodi stečajni postopek, napoti na pravdo upnika, katerega izločitvena pravica je prerekana (310. člen ZFPPIPP) in kadar sodišče napoti na pravdo upnika, ki je prerekal izločitveno pravico (312. člen ZFPPIPP), se tožba na ugotovitev obstoja ne-obstoja izločitvene pravice vloži bodisi zoper tistega upnika, ki je izločitveno pravico prerekal bodisi zoper upnika, katerega izločitvena pravica je prerekana.

6. Stečajni dolžnik pridobi procesno in materialnopravno legitimacijo v pravdnih postopkih, ki se vodijo na podlagi prerekanj izločitvenih pravic, le pod pogojem, da (stečajni upravitelj) izločitveno pravico prereka (2. odstavek 300. člena v zvezi s 2. odstavkom 310. čl. ZFPPIPP). Nesporno je, da stečajni upravitelj drugotožene stranke izločitvene pravice ni prerekal, pač pa jo je obema upnikoma priznal. Priznanje izločitvene pravice s strani stečajnega upravitelja nima nobenih učinkov, če je isto izločitveno pravico hkrati prerekal drug upnik. Pravnomočna sodba o ugotovitvi neobstoja izločitvene pravice (ki je izdana samo zoper prvotoženo stranko) pomeni namreč povsem zadostno podlago za ustrezno spremembo končnega seznama preizkušenih terjatev in izločitvenih ter ločitvenih pravic.

7. Sodišče prve stopnje stečajnemu upravitelju drugotožene stranke po nepotrebnem očita, da je izločitveno pravico priznal obema upnikoma. Takšno ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku drugotožene stranke je bilo po oceni pritožbenega sodišča povsem pravilno in ekonomsko smotrno. Sporno je bilo namreč le, kateremu od upnikov, ki sta prijavila izločitveno pravico na isti nepremičnini, ta dejansko pripada. Nesporno pa je bilo, da ne pripada stečajnemu dolžniku. Stečajni upravitelj ne rešuje sporov med upniki stečajnega dolžnika. Če stečajni dolžnik nepremičnine ni terjal zase, ni imel razloga za prerekanje izločitvene pravice. Samo tako se je namreč lahko izognil temu, da bi moral nastopati v pravdi, ki se ga ne tiče in ki se vodi v tujo korist.

8. Pritožba ima zato prav, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbo zoper drugotoženo stranko zavreči.

9. Navedena kršitev prvostopnega sodišča ni vplivala na izrek prvostopne sodbe, saj se ta, kot že povedano, drugotožene stranke tudi v materialnopravnem oziru ne tiče in nanjo ne nanaša, zato sodbe ni bilo treba spreminjati. Spremeniti je bilo treba le izrek o pravdnih stroških tako, da je pritožbeno sodišče pravdne stroške tožeče stranke naložilo v plačilo le prvotoženi stranki, hkrati pa je tožeča stranka dolžna drugotoženi stranki povrniti njene pravdne stroške, ki jih je sodišče odmerilo v višini nagrade za postopek po tar. št. 3100 in nagrade za narok po tar. št. 3102, 20% po tar. št. 6000, kar skupaj z 22 % DDV znaša 2.269,20 EUR. Zaradi uspeha s pritožbo je drugotožena stranka upravičena tudi do povrnitve pritožbenih stroškov, nagrade za postopek po tar. št. 3210, 20,00 EUR po tar. št. 6002 in 22% DDV, kar z oziroma na pritožbeni pcto 3.409,60 EUR znese 299,63 EUR.

Datum zadnje spremembe:

02.07.2014

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cp 1362/2005
• VSL sodba I Cpg 532/2013
• VSM sklep I Cpg 142/2016