<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 1273/2013

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CPG.1273.2013
Evidenčna številka:VSL0076746
Datum odločbe:05.11.2013
Senat, sodnik posameznik:Mateja Levstek (preds.), Milojka Fatur Jesenko (poroč.), Lidija Leskošek Nikolič
Področje:SODNE TAKSE
Institut:predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - trditveno breme - predložitev izjave o premoženjskem stanju

Jedro

Tožnica je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju sicer zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa 3. odstavek 12. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi predloga, vendar pa ni zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v 4. odstavku 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje (delne) oprostitve, odloga oziroma obročnega plačila sodne takse. Trditev o svojem tako premoženjskem kot finančnem in likvidnostnem stanju namreč tožnica v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni postavila, saj je le pavšalno navedla, da iz izjave o premoženjskem stanju izhaja njeno slabo finančno stanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog tožeče stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse zavrne.

2. Zoper izpodbijani sklep je iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP vložila pritožbo tožnica in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožnico plačila sodne takse oprosti ali pa ji omogoči plačilo sodne takse na obroke, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je predlog tožnice za taksno oprostitev z dne 10.9.2013 zavrnilo, ker je ugotovilo, da tožnica ni podala konkretnih navedb, da nima sredstev za plačilo sodne takse v znesku 2.688,00 EUR in jih tudi ne more zagotoviti takoj oziroma do izdaje odločbe.

5. Po 4. odstavku 11. člena ZST-1 sodišče pravno osebo delno oprosti plačila taks, če ta nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti, oziroma ji dovoli odloženo ali obročno plačilo taks, če sredstev za plačilo takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. 5. odstavek 11. člena ZST-1 sodišču nalaga presojo tako premoženjskega kot finančnega in likvidnostnega stanja stranke. Dolžnost stranke, ki predlaga oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je torej, da že v predlogu konkretno navede svoje slabo finančno, premoženjsko oziroma likvidnostno stanje (12. člen ZST-1, prim. tudi 212. člen ZPP).

6. Pritožnica uveljavlja, da iz predloga za taksno oprostitev in priloženih dokazil izhaja, da sodne takse trenutno ne more plačati. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je tožnica s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju sicer zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa 3. odstavek 12. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi predloga, vendar pa ni zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v 4. odstavku 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje (delne) oprostitve, odloga oziroma obročnega plačila sodne takse. Trditev o svojem tako premoženjskem kot finančnem in likvidnostnem stanju namreč tožnica v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni postavila, saj je le pavšalno navedla, da iz izjave o premoženjskem stanju izhaja njeno slabo finančno stanje, zato sodišču predlaga, da jo oprosti plačila sodne takse za pritožbo. Sodišče prve stopnje pa ni dolžno samo raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja, niti ni dolžno v tem smislu pozivati stranke k dopolnitvi njenih navedb. Ker tožnica skladno s 4. odstavkom 11. člena ZST-1 ni pojasnila, v čem bi bilo s plačilom sodne takse njeno poslovanje ogroženo, tega pa ni mogoče zaključiti niti iz podatka, ki ga je tožnica v obrazcu ZST-1 navedla, to je, da posluje z izgubo, pri čemer šele v pritožbi (prepozno) trdi tudi, da ima blokirana oba transakcijska računa (1. odstavek 337. člena ZPP), je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica ni izkazala, da bi bila s plačilom sodne takse ogrožena njena dejavnost, pravilna.

7. Odločitev sodišča prve stopnje je torej materialnopravno pravilna, prav tako pa v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi z 2. točko 365. člena in 366. člena ZPP).

8. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).


Zveza:

ZST-1 člen 11, 11/4, 11/5, 12.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
02.07.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY3MzUy