VSL sklep I Cp 751/2000

Jedro

Sodišču na predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni treba razpisati naroka, če zakoniti zastopnik tožeče stranke, ki se naroka ni udeležil in ni pred izdajo sklepa o zavrnitvi v prejšnje stanje predložil zdravniškega spričevala o opravičeni odsotnosti, niti ni opravičil svojega izostanka in je imel tudi pooblaščenca za zastopanje, ki se tudi ni udeležil naroka, čeprav je bil pravilno povabljen. Ker je vrnitev v prejšnje stanje v takem primeru predlagana iz očitno neopravičenega razloga.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 24.1.2000 se zavrne in se ta sklep potrdi. II. Pritožba zoper odločitev o stroških postopka v sodbi na podlagi odpovedi se zavrne in se sklep o stroških potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi odpovedi na podlagi 455. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), s katero je v celoti razveljavilo sklep o izvršbi, opr. št. I 3620/95 z dne 5.8.1996, in tožbeni zahtevek zavrnilo ter tožeči stranki naložilo, da mora povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 11.620,00 SIT v osmih dneh, da ne bo izvršbe. Tožeča stranka je predlagala vrnitev v prejšnje stanje, ker se direktor tožeče stranke zaradi bolezni ni mogel udeležiti obravnave. V dokaz svoje trditve je predlagala zaslišanje B. F. in se sklicevala na zdravniško opravičilo, ki ga pa predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni priložila. Za primer, da sodišče ne bi ugodilo vrnitvi v prejšnje stanje, pa se tožeča stranka pritožuje zoper sklep o stroških, ki jih je sodišče priznalo toženi stranki, čeprav jih slednja ni priglasila. Sodišče prve stopnje je predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo na podlagi 120. člena ZPP. Zoper ta sklep se je pritožila tožeča stranka. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje preuranjeno izdalo sklep o zavrženju predloga, saj je tožnik 25.1.2000 predložil zdravniško opravičilo o opravičeni zadržanosti z obravnave, ki pa ga sodišče pri odločanju ni upoštevalo. Zaradi bolezni se zakoniti zastopnik tožeče stranke ni mogel opravičiti pred obravnavo, zdravniško potrdilo pa je dostavil takoj, ko je bilo to glede na njegovo zdravstveno stanje mogoče. Na izraženo željo, da bo na obravnavo prišel sam, se pooblaščenka obravnave ni udeležila. Sodišču prve stopnje tudi očita, da je izpodbijani sklep izdalo brez razpisa naroka in pri odločanju celo prezrlo, naj se predlog šteje za pritožbo zoper sklep o stroških, v kolikor mu sodišče ne bi ugodilo. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep o zavrženju predloga razveljavi in ga spremeni, oziroma vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbi nista utemeljeni. Ob preizkusu sklepa o zavrženju predloga tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje in odločitve o stroških postopka, vsebovane v sodbi na podlagi odpovedi, pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in tudi ne nepravilne uporabe materialnega prava, na kar vse mora paziti po uradni dolžnosti po 2. odstavku 350. člena ZPP. Ugotovilo pa tudi ni kršitev, ki jih uveljavlja pritožnik, bodisi tistih, ki se tičejo procesnih določil kot tudi tistih, ki merijo na nepravilno ugotovitev dejanskega stanja. K pritožbi zoper sklep z dne 24.1.2000: Odločitev o predlogu tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje ni bila preuranjena. Tožeča stranka je vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje dne 19.1.2000. Sklicevala se je na zaslišanje zakonitega zastopnika tožeče stranke in na zdravniško opravičilo zanj, ki ga pa predlogu ni predložila. Ker je sodišče izdalo sklep o predlogu 24.1.2000, zdravniško potrdilo za zakonitega zastopnika tožeče stranke pa je na sodišče prispelo 25.1.2000, in torej sodišče z njim ob odločanju še ni razpolagalo, je ugovor v tej zvezi neutemeljen. Pritožbeno sodišče tudi ne more slediti trditvi, da je zdravniško potrdilo dostavil sodišču takoj, ko je bilo to glede na njegovo zdravstveno stanje mogoče. Če je zakoniti zastopnik tožeče stranke lahko vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje 19.1.2000 po svoji pravni zastopnici, bi bil tedaj tudi sposoben predložiti zdravniško potrdilo, saj prav iz njega izhaja, da ni bil zmožen prisostvovati glavni obravnavi le do 17.1.2000. Sicer pa je tožeča stranka imela svojega pravnega zastopnika, ki je bil o glavni obravnavi obveščen, pa se je ni udeležil. Če sta se zakoniti zastopnik tožeče stranke in njegova pravna zastopnica dogovorila, da se obravnave slednja ne bo udeležila, je to stvar njunega dogovora in tožeča stranka mora pač sama nositi posledice, izvirajoče iz neudeležbe pravne zastopnice na glavni obravnavi. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožeča stranka pred obravnavo ni opravičila svojega izostanka in se obravnave tudi ni udeležila pooblaščenka, niti se ni opravičila, in tožeča stranka tudi ni pravočasno predložila dokaza o upravičeni odsotnosti, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo (ne pa zavrglo) predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje. Sicer pa tudi, če bi tožeča stranka izkazala upravičeno zadržanost zakonitega zastopnika, zanjo ne bi mogla biti izdana ugodnejša odločba ob dejstvu, da je bila na obravnavo pravilno povabljena tudi njena pravna zastopnica katere prisotnost bi lahko preprečila posledice izostanka na glavni obravnavi, ki ni opravičila svojega izostanka in ki tudi zaradi svoje zamude ni predlagala vrnitve v prejšnje stanje. Pritožbeno sodišče pri tem pripominja, da očitek o tem, da pritožbeno sodišče ni razpisalo naroka za vrnitev v prejšnje stanje, ni utemeljen, glede na določbo 2. odstavka, saj je v konkretnem primeru vrnitev v prejšnje stanje bila predlagana iz očitno neopravičenega razloga. K pritožbi zoper odločitev o stroških v sodbi na podlagi odpovedi: Očitek sodišču prve stopnje, da je priznalo tožeči stranki pravdne stroške, čeprav jih ta ni priglasila, s čemer očita sodišču prve stopnje odločanje ultra petitum, je neutemeljen. Iz zapisnika o glavni obravnavi dne 11.1.2000 izhaja, da je tožena stranka priglasila stroške in sicer trikrat prihod na glavno obravnavo po 880,00 SIT ter vse stroške sodnih taks in stroške priče, zato so takšne pritožbene trditve brez vsake podlage. Sodišče prve stopnje pa je glede na sodbo na podlagi odpovedi, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek, tudi utemeljeno naložilo tožeči stranki, da mora toženi stranki v skladu s 154. členom ZPP povrniti pravdne stroške, ki so odmerjeni v skladu s taksno tarifo in dejanskimi stroški. Pritožbeno sodišče je zato obe pritožbi tožeče stranke kot neutemeljeni zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

16.06.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 523/2010
• Sklep III Ips 29/2005
• VSM sklep II Cp 8/2004