VSL sklep I Cpg 1093/2012

Jedro

Tožbenega zahtevka na izbris znamke tožena stranka ne more sama izpolniti. Njena blagovna znamka lahko preneha le ob posredovanju URSIL. Pri odločanju o dolžnosti povrnitve pravdnih stroškov zato sodišče ne more šteti, da je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek s tem, ko je Urad za intelektualno lastnino izdal odločbo B 106.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe postopek ustavilo (I. točka izreka) in odločilo, da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki njene stroške postopka v znesku 1.758,00 EUR (II. točka izreka).

2. Proti stroškovni odločitvi tega sklepa (II. točka izreka) se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne uporabe določb pravdnega postopka. Predlagala je spremembo izpodbijane odločitve tako, da tožena stranka nosi pravdne stroške tožeče stranke. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

3. V odgovoru na pritožbo pa je tožena stranka predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Tudi ona je zahtevala povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Drži, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev o stroških postopka oprlo na določilo prvega odstavka 158. člena ZPP (1), in sicer na prvi del tega določila, saj je po umiku tožbe stroške tožene stranke naložilo v plačilo tožeči stranki.

6. S tožbenim zahtevkom je tožeča stranka zahtevala izbris znamke „J.“ v grafizmu št. 000 iz registra znamk pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Tožeča stranka je, kot navaja v pritožbi, tožbo umaknila zato, ker se je tožena stranka odpovedala pravici do te znamke, v posledici česar je le-ta na podlagi odločbe Urada RS za intelektualno lastnino (v nadaljevanju URSIL) z dne 20. 1. 2012 (v nadaljevanju odločba B106) nehala veljati. Po stališču tožeče stranke je tožena stranka s tem izpolnila njen tožbeni zahtevek.

7. Temu pritožbenemu stališču pritožbeno sodišče ne more slediti. Res je sicer, da ima v vsebinskem pogledu izdaja odločbe URSIL B106 za tožečo stranko enake učinke kot dobljena pravda v tem sporu, to je prenehanje veljavnosti blagovne znamke tožene stranke v Sloveniji (primerjaj a in c točko 77. člena ZIL-1). Vendar ta okoliščina ne opravičuje uporabe določila drugega dela prvega odstavka 158. člena ZPP.

8. Temeljno pravilo 158. člena ZPP je, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, tožeči stranki povrniti pravdne stroške. Edina izjema od tega pravila nastopi v primeru, ko tožeča stranka med pravdo izpolni zahtevek (Nina Betteto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV, 2006, komentar 158. člena, stran 46). Tožbenega zahtevka, kakršnega je proti toženi stranki postavila tožeča stranka (prim. 6. točko te obrazložitve) tožena stranka ne more sama izpolniti. Njena blagovna znamka lahko preneha le ob posredovanju URSIL (primerjaj že citirani 77. člen ZIL-1). Smiselna uporaba določil Zakona o pravdnem postopku ni dovoljena. Ta določila se uporabljajo tako, kot se glasijo (primerjaj 1. člen ZPP). Zato pri odločanju o dolžnosti povrnitve pravdnih stroškov sodišče ne more šteti, da je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek s tem, ko je Urad za intelektualno lastnino izdal odločbo B 106. Pri tem ni pomembno, da jo je izdal zato, ker se je tožena stranka odpovedala sporni znamki.

9. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da sodišče prve stopnje ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je svojo odločitev oprlo na prvi del prvega odstavka 158. člena ZPP. V čem naj bi zagrešilo postopkovne kršitve, pa v pritožbi ni pojasnjeno. Ker takih kršitev ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zasledilo niti pritožbeno sodišče, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in prvostopenjski sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP). Pri tem se z ostalimi pritožbenimi navedbami, ki za odločitev niso pomembne, ni ukvarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 166. člena ZPP).

10. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožeča stranka pa svoje stroške pritožbenega postopka nosi zato, ker odgovor na pritožbo pritožbeno sodišče ocenjuje kot nepotrebno vlogo (prvi odstavek 155. člena ZPP). V njem ni tožena stranka navedla ničesar, kar je vplivalo na odločitev pritožbenega sodišča.

(1) Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

Datum zadnje spremembe:

09.06.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 641/2011
• VDSS sklep Psp 340/2014
• VDSS sodba Psp 355/2014