<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 1188/2013

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CPG.1188.2013
Evidenčna številka:VSL0069705
Datum odločbe:05.11.2013
Senat, sodnik posameznik:Mateja Levstek (preds.), Milojka Fatur Jesenko (poroč.), Lidija Leskošek Nikolič
Področje:ZAVAROVANJE TERJATEV - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:predlog za izdajo začasne odredbe - nedenarna terjatev - verjetnost obstoja terjatve - pravilo sočasnosti izpolnitve

Jedro

Toženka je svojo obveznost po določbi 26.3 izpolnila s tem, ko je stroje ponudila tožnici v odkup. Ker tožnica ustrezne ponudbe toženke ni sprejela niti ni podala nobenih utemeljenih razlogov, zakaj na ponudbo ni pristala, ji iz tega naslova zaenkrat ni mogoče priznati verjetnosti obstoja zahtevka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 349,78 EUR, v primeru z zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog za zavarovanje z začasno odredbo zavrne.

2. Zoper izpodbijani sklep je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava vložila pritožbo tožnica in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne, izpodbijani sklep obdrži v veljavi in tožnici naloži plačilo stroškov postopka. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica se ukvarja s storitveno dejavnostjo hujšanja oziroma oblikovanja telesa »X«, ki jo opravlja v okviru franšiznega sistema. S toženko je sklenila franšizno pogodbo št. LS-FR-HR-03/10 z dne 29.3.2010 za območje Zagreba (priloga A43), franšizno pogodbo št. LS-FR-HR-04/10 z dne 9.9.2010 za območje Zaprešića (priloga A44) in Predpogodbo o odprtju franšiznih centrov in podelitvi pravice do »area developer« in »area representative« za franšizni sistem X (priloga A45). Tekom sodelovanja sta pravdni stranki druga drugi očitali kršitve pogodbenih določil in si medsebojno podali odpoved obeh franšiznih pogodb – tožnica dne 2.8.2012 (priloga A46) v skladu s točko 25.3.b in 90-dnevnim odpovednim rokom, toženka pa dne 8.8.2012 (priloga A3). Tožnica sedaj s predmetno tožbo od toženke zahteva plačilo 100.780,38 EUR, sklenitev v franšiznih pogodbah opredeljene prodajne pogodbe za 6 Thermoslimov, 6 Bodywarmov in 2 Thermobika ter njihovo izročitev. S predlagano začasno odredbo pa uveljavlja prepoved odtujitve in obremenitve vsakega od navedenih aparatov, pri čemer se toženki v primeru nespoštovanja te odredbe naloži plačilo kazni v višini 220.000,00 EUR.

6. Po 1. odstavku 272. člena ZIZ sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da tožnica ni izkazala obstoja svoje terjatve na sklenitev prodajnih pogodb in izročitev navedenih aparatov.

7. Po 26.3 točki obeh franšiznih pogodb se franšizodajalec in franšizojemalec izrecno dogovorita, da bo franšizojemalec v primeru prenehanja obratovanja ali poslovanja družbe iz kateregakoli vzroka, v roku 10 dni, vrnil franšizodajalcu vse sledeče naprave: 3 Thermoslime, 3 Bodywarme in 1 Thermobike. Franšizodajalec bo za omenjene vrnjene aparate franšizojemalcu povrnil stroške nabave v višini 50% plačane vrednosti do dopolnjenega 5. leta od podpisa pogodbe, ter 25% plačane vrednosti po 5. letu od podpisa pogodbe. Stroške demontaže in odvoza opreme krije franšizodajalec. Tožnica je trdila, da ji toženka v skladu s 26.3 točko franšiznih pogodb noče izročiti navedenih aparatov; ravno nasprotno - kot izhaja iz dopisa z dne 8.8.2012 pa je toženka tožnici izrecno ponudila, da v skladu s točko 26.3 povratno odkupi 6 Thermoslimov, 6 Bodywarmov in 2 Thermobike-a. Čeprav je ob tem navedla, da njen odgovor pričakuje v roku 10 dni od prejema te ponudbe, skupaj z realizacijo plačila teh aparatov v višini 26.676,00 EUR ter preostalih obveznosti, iz dopisa jasno izhaja, da je toženka svojo obveznost po 26.3 točki izpolnila. Toženka je bila pripravljena navedene aparate tožnici izročiti, pri čemer ni relevantno, da je izročitev pogojevala tudi z izpolnitvijo ostalih domnevnih obveznosti tožnice do toženke. Tožnica bi namreč ob pogodbeno določenem sočasnem plačilu 50% nabavne vrednosti teh strojev le te nedvomno lahko sprejela (101. člen OZ), neodvisno od (ne)izpolnitve ostalih obveznosti. Posledično tudi navedbe toženke v dopisu, da bo v primeru, da v 10 dneh ne bo prejela izjave tožnice, da izkorišča pravico o reodkupu aparatov in plačila le teh in vseh obveznosti, štela, da je prosta vseh obveznosti glede nadaljnjega ravnanja z aparati, ne pomenijo samovoljnega uveljavljanja predkupne pravice. Toženka je svojo obveznost po določbi 26.3 izpolnila s tem, ko je stroje ponudila tožnici v odkup, pri čemer je rok 10 dni določen v pogodbah; ob izpolnitvi te obveznosti pa toženka do tožnice iz tega naslova nima nobene obveznosti več. Ker torej tožnica ustrezne ponudbe toženke ni sprejela niti ni podala nobenih utemeljenih razlogov, zakaj na ponudbo ni pristala, ji iz tega naslova zaenkrat ni mogoče priznati verjetnosti obstoja zahtevka. Nad razlogi, ki govorijo v prid obstoju terjatve, v tej fazi postopka prevladujejo tisti, ki govorijo proti njej.

8. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da sodišče prve stopnje ni bilo dolžno ugotavljati, katera od obeh odpovedi je zakonita, saj je pomembno zgolj, da je bila pogodba odpovedana, zaradi česar so za obe pravdni stranki nastopile obveznosti po 26.3 točki pogodb. Posledično je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da toženka tožnice ni seznanila z dejstvom, da je prenehala poslovati, glede na to, da ji je tožnica odpoved pogodb podala z 90-dnevnim odpovednim rokom, zaradi česar vračilo aparatov sploh ni imelo smisla. Tožnica s slednjo trditvijo ne le, da prihaja sama s seboj v nasprotje, pač pa tudi uveljavlja neupoštevno pritožbeno novoto po 1. odstavku 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo ( 353. člen ZPP in 2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Ker tožnica ni uspela s pritožbo, je dolžna toženki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 349,78 EUR (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče je toženki priznalo nagrado za odgovor na pritožbo v znesku 266,70 EUR (tar. št. 3468 po ZodvT), pri čemer je upoštevalo, da sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov (1. odstavek 2. člena ZPP), materialne stroške v višini 20 EUR (tar. št. 6002 po ZodvT) in 22% DDV.


Zveza:

ZIZ člen 272, 272/1.
OZ člen 101.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
09.06.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY2Njkz