VSL sklep I Cpg 1213/2013

Jedro

V sporih o obstoju ali trajanju najemnega, zakupnega ali podobnega razmerja – kot kakršnega je mogoče kvalificirati tudi razmerje finančnega lizinga – in v sporih za izpraznitev in izročitev nepremičnine – kot je predmetni tožbeni zahtevek kvalificirala tožeča stranka – se vrednost spornega predmeta določi po znesku nadomestila, ki ga je treba plačati za sporni čas, pri čemer vrednost spornega predmeta ne sme presegati enoletnega nadomestila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišče prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke o vrednosti spornega predmeta.

2. Zoper navedeni sklep se tožena stranka pritožuje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka in pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni in ugovoru ugodi ter vrednost spornega predmeta ugotovi na 6.967.918,13 EUR, od te vrednosti spornega predmeta na novo odmeri sodno takso za tožečo stranko za redni postopek ter ji naloži doplačilo takse. Očita, da sodišče ni uporabilo določb 31. ter 32. čl. ZST-1, na katere se je tožena stranka sklicevala, pač pa je svojo odločitev oprlo zgolj na določbo 44. čl. ZPP. Ker ni obrazložilo, zakaj ni uporabilo navedenih določb in je podana bistvena kršitev pravil postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit. Pritožbene navedbe, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, ker sodišče ni pojasnilo, zakaj ni uporabilo določb Zakona o sodnih taksah (ZST-1), na katere se je toženka v postopku sklicevala, so neutemeljene, saj že pojmovno ne gre za pomanjkanje razlogov o (odločilnih) dejstvih, pač pa kvečjemu za napačno uporabo prava, ki pa ni podana.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da ne gre za spor o lastninski pravici na zadevnih nepremičninah, pač pa za spor iz pogodbe o finančnem lizingu. Pri tem je tudi po oceni pritožbenega sodišča potrebna uporaba določbe 22. čl. ZST-1, na katero se sklicuje tudi prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu. V skladu z navedeno določbo se namreč v sporih o obstoju ali trajanju najemnega, zakupnega ali podobnega razmerja – kot kakršnega je mogoče kvalificirati tudi razmerje finančnega lizinga – in v sporih za izpraznitev in izročitev nepremičnine – kot je predmetni tožbeni zahtevek kvalificirala tožeča stranka – vrednost spornega predmeta določi po znesku nadomestila, ki ga je treba plačati za sporni čas, pri čemer vrednost spornega predmeta ne sme presegati enoletnega nadomestila.

7. Za del zahtevka, in sicer za izpraznitev nepremičnine, katerega vrednost je tu sporna (navedena vrednost tega dela spora je 440.273,64 EUR, toženec pa meni, da jo je treba ugotoviti na 5.490.000,00 EUR), je pravilna razlaga sodišča prve stopnje, da ima tožeča stranka pravica sama oceniti svoj interes oz. njegovo vrednost in pomen zanjo, ta pa je tudi skladna z navedenim izhodiščem iz prejšnje (7.) točke tega sklepa.

8. Utemeljen sum o prenizki oceni vrednosti niti v smislu določbe 3. odst. 44. čl. niti določbe 31. čl. ZST-1 ni podan, zato sodna korekcija vrednosti spornega predmeta ni upravičena.

9. Pritožbo tožene stranke je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. tč. 365. čl. ZPP).

Datum zadnje spremembe:

09.06.2014

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Cp 1317/2002
• VSK sklep I Cp 762/2004
• VSL sodba I Cpg 713/99