VSM sklep I Ip 1271/2013

Jedro

Nedeljivo hipotekarno jamstvo onemogoča zmanjšanje hipoteke zaradi posameznega delnega plačila hipotekarno zavarovane terjatve.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se odločitev o izbrisu hipoteke in zaznambe izvršbe, vpisani na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru In 2355/2011 z dne 9. 1. 2012 (ID pravice/ zaznambe ...) pri nepremičninah posamezni del št. 3 v stavbi št. 1330 k.o. X (ID ...) in posamezni del št. 4 v stavbi 1330 k.o. X (ID ...), oboje v solasti dolžnika do 1/2, v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Mariboru, razveljavi.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu 1. točke izreka potrdi.

III. Dolžnik je dolžan tretjemu upniku povrniti pritožbene stroške v znesku 62,62 EUR v roku osmih dni od vročitve tega sklepa, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do prenehanja obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izvršbo dovoljeno s sklepi citiranimi v prvem odstavku 1. točke izreka v delu, kjer je dovoljena izvršba na nepremičninah: posamezni del št. 3 v stavbi št. 1330 k.o. X (ID ...) in posamezni del št. 4 v stavbi št. 1330 k.o. X (ID ...), oboje v solasti dolžnika do 1/2 ustavilo (1. točke izreka) in pod točko 2 izreka odločilo, da se v zemljiški knjigi pri predmetnih nepremičninah izbrišejo hipoteke in zaznambe izvršbe, vpisane na podlagi sklepov o izvršbi, citiranih v 1. točki izreka.

2. Proti delu sklepa, ki se nanaša na ustavitev dovoljene izvršbe za izterjavo terjatve tretjega upnika na predmetnih nepremičninah ter izbris hipoteke in zaznambo izvršbe, vpisane v korist tretjega upnika, se tretji upnik pravočasno pritožuje. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve, s stroškovno posledico za dolžnika. Izpostavlja, da je hipotekarni upnik d.d. prvo odredbo o prodaji nepremičnine prejel 22. 1. 2013. Predlog, ki ga je podal 19. 7. 2013 je potrebno glede na rok iz drugega odstavka 180. člena ZIZ, ki je prekluzivne narave, zavreči. Opozarja, da hipotekarna upnika P d.d. in RSS doslej udeležbe v postopkih nista priglasila. Sam obstoj vpisa njune hipoteke pa še ne izkazuje, da bosta sploh iskala poplačilo oziroma, da ga bosta iskala v zavarovani višini. Terjatev tretjega hipotekarnega upnika in predlagatelja ustavitve izvršbe je zaznamovana na predmetni nepremičnini kot celoti. Hipotekarni upnik pa v predlogu ne zatrjuje solidarnega plačila obveznosti obeh zemljiškoknjižnih lastnikov. Njegova terjatev do dolžnika znaša le 27.159,95 EUR. Upoštevaje vrednost dolžnikovega deleža na predmetni nepremičnini - 35.933,00 EUR je zaključek sodišča, da izvršilni upniki ne bi bili niti delno poplačani, napačen, v vsakem primeru pa preuranjen. Pritožnik je nadalje mnenja, da je odreditev izbrisa upnikove hipoteke in zaznambe izvršbe nedopustna, uporaba in razlaga 76. člena ZIZ pa v obravnavanem primeru napačna.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Neutemeljeno pritožba očita, da je sodišče spregledalo, da je hipotekarni upnik podal predlog prepozno. Po določbi drugega odstavka 180. člena ZIZ lahko hipotekarni upnik poda predlog iz prvega odstavka 180. člena ZIZ v osmih dneh od vročitve odredbe o prodaji. Iz vročilnice pripete k list. št. 130 je razvidno, da je bila odredba vročena hipotekarnemu upniku 16. 7. 2013, zato je hipotekarni upnik predlog, ki ga je podal 19. 7. 2013, vložil pravočasno.

5. Zmotno je stališče pritožnika, da se rok iz drugega odstavka 180. člena ZIZ nanaša le na prvo odredbo o prodaji (nepremičnine na prvi dražbi). Iz besedila zakonske določbe drugega odstavka 180. člena ZIZ to ne izhaja. Prav tako za omejitev, za katero se zavzema pritožnik, tudi ni nobenih razumnih razlogov. Položaj strank v trenutku razpisane prve dražbe, ki je bila preklicana zaradi odloga, je enak položaju v trenutku ponovnega razpisa prve dražbe v odnosu na predmet izvršbe.

6. Pritrditi je pritožbi, da tretji odstavek 180. člena ZIZ sodišču nalaga raziskavo okoliščin primera, od katerih je odvisna odločitev sodišča o predlogu iz prvega odstavka 180. člena ZIZ in utemeljen je očitek, da sodišče ni ugotavljalo, ali terjatev prvega in drugega hipotekarnega upnika še obstoji in v kakšni višini. Vendar navedeno na pravilnost sprejete odločitve ne vpliva, saj je prvostopenjsko sodišče odločitev utemeljevalo primarno na višini terjatve tretjega hipotekarnega upnika. Ta bi tudi po oceni pritožbenega sodišča ob neupoštevanju terjatve prvega in drugega hipotekarnega upnika ter upoštevanju ugotovljene vrednosti nepremičnine, v primeru prodaje nepremičnine, onemogočila poplačilo izvršilnih upnikov. Tržna vrednost nepremičnin, ki so predmet izvršbe znaša 35.933,00 EUR, medtem ko višina terjatve tretjega hipotekarnega upnika znaša 54.319,89 EUR. Zmotno je namreč stališče pritožbe, da znaša terjatev hipotekarnega upnika do dolžnika le 27.159,95 EUR, ker hipotekarni upnik ne zatrjuje solidarne plačilne obveznosti obeh zemljiškoknjižnih lastnikov. Pritožnik je spregledal določilo 150. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) o nedeljivosti hipoteke. Nedeljivo hipotekarno jamstvo onemogoča zmanjšanje hipoteke zaradi posameznega delnega plačila hipotekarno zavarovane terjatve. V konkretnem primeru, ko ima tretji hipotekarni upnik zavarovano terjatev v višini glavnice 58.308,00 EUR ter pripadajočih obresti s hipoteko na celotni nepremičnini in ne le na dolžnikovi solastni 1/2 nepremičnine, je njegova terjatev varovana z ustanovljeno hipoteko na celotni nepremičnini, vse dokler ni terjatev v celoti poplačana. Glede na dejstvo, da ima tretji hipotekarni upnik hipoteko in s tem hipotekarno jamstvo na celotni nepremičnini ter pravilo o nedeljivosti hipoteke, dolžnik s svojim solastnim delom nepremičnine jamči za zavarovano terjatev tretjega hipotekarnega upnika v celoti.

7. Ker je ob upoštevanju, da se v postopku izvršbe nepremičnine izjemoma prodajo na prvi dražbi in ne za višjo ceno kot je ugotovljena njihova vrednost, je evidentno, da pridobljena kupnina v višini ugotovljene vrednosti ne bi zadostovala niti za poplačilo hipotekarnega upnika v celoti, še manj za poplačilo izvršilnih upnikov. Prodaja v postopku izvršbe tako ni smotrna. Predlogu hipotekarnega upnika je prvostopenjsko sodišče iz navedenih razlogov utemeljeno ugodilo. Pritožbeno sodišče je v tem delu pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča v izpodbijanem delu 1. točke izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Pritožbeno sodišče pa ne soglaša s prvostopenjsko odločitvijo o izbrisu hipoteke in zaznambe izvršbe kot posledice ustavitve po drugem odstavku 76. člena ZIZ. ZIZ v primeru ustavitve po 180. členu ZIZ res ne določa ohranitev hipoteke, kot to določa v primeru neuspešne prodaje (četrti odstavek 194. člena ZIZ) ali ugodenega predloga po 169. členu ZIZ. Vendarle tudi v tem primeru, ko ne pride do ustavitve izvršbe po volji upnika, temveč je ustavitev posledica „začasne“ ovire - izvršba ni mogoča do poplačila hipotekarnega upnika, po mnenju pritožbenega sodišča izbris zaznambe izvršbe in hipoteke ni dopusten. Gre za poseg v postopku izvršbe pridobljeno hipoteko, ki nima le poplačilnega namena, pač pa tudi zavarovalni namen. Takšno stališče utemeljujejo tudi določbe prvega in tretjega odstavka 90. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), po katerih sodišče izbriše zaznambo izvršbe in hipoteke, če je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo, razveljavljen oziroma spremenjen tako, da je bil predlog za izvršbo na nepremičnino zavrnjen oziroma zavržen, ali če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi umika predloga za izvršbo. Med navedenimi ni primera, ko je bila izvršba ustavljena zaradi predloga hipotekarnega upnika. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v delu spremenilo tako, da se pridobljena hipoteka in zaznamba izvršbe v korist pritožnika zaradi ustavitve na predlog prednostnega upnika, ohrani (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Pritožnik je s pritožbo delno uspel. Pritožbeno sodišče mu je kot potrebne stroške priznalo stroške sodne takse v višini 33,00 EUR (tarifna št. 30010 Zakona o sodni taksi; v nadaljevanju ZST-1), za sestavo pritožbe 63,00 EUR (tarifna št. 3468 Zakona o odvetniški tarifi; v nadaljevanju ZOdvT), za materialne stroške (tarifna št. 6002 ZOdvT) 12,60 EUR in 16,63 EUR za 22 % DDV (tarifna št. 6007 ZOdvT), oziroma skupno 125,23 EUR. Glede na polovični uspeh mora dolžnik tretjemu upniku povrniti stroške v višini 62,62 EUR v osmih dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do prenehanja obveznosti.

Datum zadnje spremembe:

03.06.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 1870/99
• VSL sklep III Cp 76/2000
• VDSS sodba in sklep Pdp 976/2015