VSL sklep I Cpg 1387/2012

Jedro

Ker s priznanjem v stečajnem postopku preneha upnikova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi, je tožba glede drugotožene stranke pravilno zavržena.

Z začetkom stečajnega postopka zastavna pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, preneha.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. točka izreka).

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom:

- postopek, ki je bil zaradi začetka stečajnega postopka nad drugotoženo stranko prekinjen od dne 16. 6. 2011, nadaljevalo z dnem 12. 7. 2012 (1. točka izreka),

- sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 60036/2010 z dne 6. 5. 2010 razveljavilo še v I. in III. točki izreka in tožbo glede drugotožene stranke zavrglo (2. točka izreka).

2. Zoper 2. točko izreka sklepa se je tožeča stranka pravočasno pritožila, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med strankama ni sporno in tudi iz sklepa o preizkusu terjatev, katerega sestavni del je tudi končni seznam preizkušenih terjatev, izhaja, da je bila terjatev, ki je predmet tega postopka, v stečajnem postopku nad drugotoženo stranko prijavljena in v celoti priznana. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrženju tožbe glede drugotožene stranke (posledica katere je tudi razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v dajatvenem in stroškovnem delu) oprlo na določilo 301. člena ZFPPIPP (prvi in drugi odstavek oziroma pravilno prvi in osmi odstavek cit. člena). Če je upnikova terjatev (za uveljavitev katere je upnik pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni postopek) priznana, preneha njegova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi (prim. prvi in osmi odstavek 301. člena ZFPPIPP). Logična posledica prenehanja pravne koristi za vodenje pravde je zavrženje tožbe (smiselno drugi odstavek 181. člena in prvi odstavek 274. člena ZPP).

6. Pritožnica obširno obrazlaga, da ima še vedno pravni interes za vodenje te pravde in da je poleg terjatve, ki je predmet tega postopka, prijavila tudi ločitveno pravico na denarnih sredstvih na določenih TRR drugotožene stranke, poslovnih deležih v lasti drugotožene stranke ter na vrednostnih papirjih drugotožene stranke. Ločitveno pravico je stečajni upravitelj prerekal, zato je tožeča stranka vložila tožbo zoper drugotoženo stranko na ugotovitev obstoja ločitvene pravice. Ta postopek se vodi pod opr.št. XI Pg 1133/2012 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Navedeni spor v zvezi z obstojem ločitvene pravice tožeče stranke pa je tudi razlog, da je pritožnica mnenja, da še vedno ima pravni interes, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 60036/2010 z dne 6. 5. 2010 ohrani v veljavi v I. in III. točki izreka ter da se tožba ne zavrže. Podlaga za izdajo sklepa o predhodni odredbi Okrajnega sodišča v Ljubljani Z 155/2010 je namreč ravno tukajšnji nepravnomočen sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 60036/2010 z dne 6. 5. 2010 v I. in III. točki (drugi odstavek 256. člena ZIZ). Na podlagi navedene predhodne odredbe je tožeča stranka še pred začetkom stečajnega postopka pridobila zastavne pravice na TRR drugotožene stranke, na poslovnih deležih v lasti drugotožene stranke ter na vrednostnih papirjih drugotožene stranke. S pridobitvijo zastavnih pravic je po mnenju pritožnice pridobila na tem premoženju pred začetkom stečajnega postopka tudi ločitveno pravico po 19. členu ZFPPIPP. Postopek zavarovanja je bil kasneje prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka nad drugotoženo stranko. Pritožnica meni, da bi se z razveljavitvijo tega sklepa o izvršbi VL 60036/2010 lahko štelo, da ni več podan eden od temeljnih pogojev za izdajo sklepa o predhodni odredbi. Zato bi lahko prišlo do ustavitve postopka zavarovanja in razveljavitve izdane predhodne odredbe, posledično pa bi lahko sodišče v pravdnem postopku XI Pg 1133/2012 Okrožnega sodišča v Ljubljani na ugotovitev obstoja ločitvene pravice zahtevek tožeče stranke zavrnilo, ker bi ugotovilo, da predhodna odredba, ki je bila podlaga za pridobitev sporne ločitvene pravice, ne obstaja več. Pritožnica se zato boji, da če sklep prvostopenega sodišča v izpodbijani II. točki izreka ostane v veljavi, lahko izgubi zavarovano terjatev.

7. Po oceni pritožbenega sodišča pritožbena izvajanja ne vzdržijo pravne presoje. Ne glede na obširne pritožbene navedbe o ločitveni pravici, je predmet te pravde namreč le terjatev, ki je bila v stečajnem postopku v celoti priznana. Glede na izrecno zakonsko določilo člena 301/8 ZFPPIPP, da s priznanjem v stečajnem postopku preneha upnikova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi, ni mogoč drugačen materialnopravni zaključek, kot ga je napravilo prvostopno sodišče, ki je tožbo glede drugotožene stranke zavrglo. Vprašanja v zvezi s predhodno odredbo in ločitveno pravico bosta pravdni stranki morali reševati v drugih postopkih.

8. Ne glede na navedeno pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da pridobi upnik s predhodno odredbo samo pogojno zastavno pravico. Zastavna pravica obstaja pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v 15-ih dneh od dneva, ko se izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo (drugi odstavek 264. člena ZIZ). Po prvem odstavku 131. člena ZFPPIPP po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžnika ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi. To pomeni, da z začetkom stečajnega postopka postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil. Položaj je enak položaju, ko je pravnomočno ugotovljeno, da terjatev ni nastala ali da je prenehala (prim. 3. točko prvega odstavka 264. člena ZIZ). Ker torej z začetkom stečaja postane gotovo, da pogoji za dovolitev izvršbe ne bodo nikoli izpolnjeni, se s tem uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica. Zato z začetkom stečajnega postopka zastavna pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, preneha. To pomeni, da ob začetku stečajnega postopka ločitvena pravica ne obstaja več. Zato mora tudi v tem primeru izvršilno sodišče ustaviti postopek s predhodno odredbo po 1. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP in razveljaviti dejanja, izvedena v tem postopku (primerjaj Uvodna pojasnila dr. Nine Plavšak k ZFPPIPP s navedbami ZFPPIPP-A do ZFPPIPP-D, GV Založba, Ljubljana 2011, stran 53). Tudi v tej luči se pokaže, da tožeča stranka nima več pravnega interesa za vodenje te pravde zoper drugotoženo stranko.

9. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Datum zadnje spremembe:

16.05.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cpg 1188/2014
• VDSS sklep Psp 546/2014
• VDSS sklep Psp 557/2014