VSL sklep I Cpg 1216/2013

Jedro

Vprašanje, ali sta tožnici oproščeni plačila sodnih taks ali ne, predstavlja predhodno vprašanje v zvezi z odločitvijo, ali sta tožnici dolžni plačati sodno takso za revizijo ali ne.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu (1. in 3. točka izreka) spremeni tako, da se prvo tožnico (V. V.) oprosti plačila sodne takse za revizijo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog prve tožnice za oprostitev plačila sodne takse za revizijo zavrnilo (1. točka izreka); predlogu druge tožnice za oprostitev plačila sodne takse ugodilo (2. točka izreka); prvi tožnici dovolilo obročno plačilo sodne takse za revizijo, in sicer v 20-mesečnih obrokih po 926,25 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo v roku petnajst dni od dneva prejema sklepa (3. točka izreka).

2. Prva tožnica je zoper odločitvi v 1. in 3. točki izreka vložila pravočasno pritožbo zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep v izpodbijanem delu razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek (pri čemer naj to sodišče pred ponovno odločitvijo o predlogu najprej odloči o ugovoru tožnice z dne 24. 4. 2013 zoper plačilni nalog); podrejeno pa sklep izpodbijala zaradi napačne uporabe materialnega prava in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da predlogu prve tožnice za oprostitev plačila sodne takse za revizijo ugodi. Navaja, da je bila že oproščena plačila sodnih taks v tem postopku, s sklepom z dne 11. 11. 2008. Tako je na primer sodišče prve stopnje na ugovor tožnic zoper plačilni nalog z dne 6. 9. 2012, ki se je nanašal na plačilo takse za pritožbeni postopek, s sklepom z dne 4. 10. 2012 plačilni nalog razveljavilo, pri čemer je ugotovilo, da je ugovor utemeljen, saj sta bili obe oproščeni plačila sodnih taks v tem postopku v celoti in se ta oprostitev ni nanašala le na določeno fazo postopka. Kljub temu je sodišče, ko sta vložili revizijo, tožnici s plačilnim nalogom z dne 19. 4. 2013 pozvalo k plačilu sodne takse za revizijo. Zoper plačilni nalog sta tožnici vložili ugovor, v katerem sta med drugim utemeljevali, da se oprostitev plačila sodnih taks razteza tudi na postopek z revizijo. O tem ugovoru sodišče še ni odločilo, temveč je tožnicama dalo možnost ponovne vložitve predloga za oprostitev plačila sodne takse za revizijo. Izpodbijani sklep je nezakonit že iz razloga, ker ga je sodišče izdalo preuranjeno, saj predhodno ni odločilo o ugovoru tožnic zoper plačilni nalog za sodno takso za revizijo. Sodišče je odločilo o že pravnomočno razsojeni stvari, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Pritožnica opozarja na sklep VS RS II DoR 421/2010 z dne 23. 9. 2010, s katerim je vrhovno sodišče pri odločanju o dopustitvi revizije, plačilni nalog za plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije razveljavilo, saj je bila stranka plačila sodnih taks oproščena že v postopku na prvi stopnji. Vrhovno sodišče je odločilo, da ta predhodna oprostitev plačila sodnih taks velja tudi za nadaljnji postopek, ki vključuje revizijski postopek. Sodišče prve stopnje je tudi napačno uporabilo materialno pravo. Brez utemeljenega razloga je glede dveh predlogov prve tožnice o oprostitvi plačila sodnih taks, odločilo različno, kljub temu, da je bila obakrat v praktično enakem premoženjskem položaju. S tem je kršilo njeno pravico do pravne varnosti in predvidljivosti (2. člen Ustave RS) ter pravico do enakega varstva pravic (drugi odstavek 14. člena Ustave RS). Premoženjsko stanje prve tožnice se je od vložitve prvega predloga za oprostitev plačila sodnih taks spremenilo le v tem, da prejema za nekaj več kot 100,00 EUR višjo pokojnino, kar pa je izključna posledica valorizacije pokojnin zaradi rasti življenjskih stroškov in rasti plač v Sloveniji in ne more biti utemeljen razlog za drugačno obravnavanje. V vmesnem času je sicer postala lastnica nepremičnine – stanovanja, v katerem živi, vendar je na to okoliščino opozorila že v svoji izjavi o premoženjskem stanju k predlogu z dne 17. 10. 2008. Tudi sicer pa to dejstvo ni relevantno, saj zgolj lastništvo nepremičnine, ki ne daje dohodka, ni razlog za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče se tudi neutemeljeno sklicuje na Zakon o brezplačni pravni pomoči in Zakon o socialnovarstvenih prejemkih. Taksa je v konkretnem primeru visoka – 18.925,00 EUR. Sodišče pa mora pri odločanju o oprostitvi plačila taks upoštevati vse okoliščine, zlasti pa vrednost predmeta postopka in posledično višino sodne takse. Po 3. točki izreka izpodbijanega sklepa naj bi posamezen obrok znašal 926,25 EUR in bi tudi obročno plačevanje sodne takse za prvo tožnico predstavljalo občutno zmanjšanje sredstev, s katerimi se preživlja.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zoper plačilni nalog je dopustno vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana, ali da je sodišče takso napačno odmerilo. V konkretnem primeru tožnici zoper plačilni nalog za plačilo takse za revizijo le temu nista ugovarjali iz navedenih razlogov, temveč iz razloga, kjer naj bi bila plačila sodne takse za revizijo že oproščeni. Odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog zato ne predstavlja predhodnega vprašanja v zvezi z izpodbijano odločitvijo. Nasprotno, vprašanje, ali sta tožnici oproščeni plačila sodnih taks ali ne, predstavlja predhodno vprašanje v zvezi z odločitvijo, ali sta tožnici dolžni plačati sodno takso za revizijo ali ne.

5. Ne drži pritožbena navedba, da je bila prva tožnica s sklepom sodišča prve stopnje z dne 11. 11. 2008 oproščena plačila sodne takse za celoten postopek, tudi za revizijski. Kot je ugotovilo tudi Vrhovno sodišče RS ob predložitvi revizije, in sodišču prve stopnje v zvezi s tem poslalo dopis z dne 15. 4. 2013 (ki naj ga sodišče prve stopnje hkrati z odločitvijo pritožbenega sodišča vroči pooblaščencem pritožnice), iz navedenega sklepa (kot tudi iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani z dne 10. 2. 2009, ki se nanaša na drugo tožnico) jasno izhaja, da sta bili tožnici oproščeni zgolj plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje. Znesek sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (tar. št. 1111) znaša 18.525,00 EUR, to pa je ravno znesek, za katerega sta bili tožnici oproščeni plačila sodnih taks, kar izhaja tudi iz izrekov obeh sklepov. Ker pa sta tožnici v reviziji (najverjetneje upoštevaje obrazložitev sodišča prve stopnje v sklepu z dne 4. 10. 2012) menili in tudi izrecno zapisali, da sta oproščeni plačila sodne takse tudi za revizijo, je bilo vrhovno sodišče mnenja, da bi bilo prav, da sodišče prve stopnje tožnicama omogoči vložitev (še pravočasnega) predloga za oprostitev plačila sodne takse za revizijo. V posledici tega dopisa vrhovnega sodišča, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 9. 5. 2013 tožnicama omogočilo, da vložita predloga, o katerih je odločilo z izpodbijanim sklepom.

6. Glede na jasna izreka sklepov z dne 11. 11. 2008 in z dne 10. 2. 2009, tudi po mišljenju pritožbenega sodišča, ne more biti dvoma, da sta bili tožnici s sklepoma oproščeni zgolj plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, v višini 18.525,00 EUR. Drugačne pritožbene navedbe so neutemeljene.

7. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog prve tožnice za oprostitev plačila sodne takse za revizijo. Potem, ko je ugotovilo, da ta prejema mesečno pokojnino v višini 1.760,03 EUR, da je v prejšnjem letu prejela dobiček iz kapitala v višini 1.006,24 EUR, da ima prihranke, je zaključilo, da s plačilom sodne takse za revizijo sredstva, s katerimi se preživlja, ne bi bila občutno zmanjšana. Pritožbeno sodišče, upoštevaje vse okoliščine primera, šteje predlog prve tožnice za oprostitev plačila sodne takse za revizijo, za utemeljen. Sodišče prve stopnje ne pojasni višine tožničinih prihrankov. Iz listin, ki so v spisu, pa izhaja, da ima tožnica pri N. na dan 7. 6. 2013 1.420,31 EUR prihranka (priloge C 2 do 5), pri A. pa na dan 5. 6. 2013 12,19 EUR, torej prihranke v minimalni višini. Že sodišče prve stopnje upravičeno pri vrednotenju tožničinega premoženja ni upoštevalo stanovanja, v katerem živi. Ob ugotovljeni višini mesečne pokojnine in višini navedenih prihrankov ter dobička iz kapitala, upoštevaje, da taksa za revizijo znaša 18.525,00 EUR, pa ni mogoče govoriti o tem, da s plačilom takse v takšni višini, ne bi bila občutno zmanjšana sredstva tožnice, s katerimi se preživlja (v času vložitve predloga veljavna določba prvega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah). Poleg tega pritožba upravičeno izpostavlja, da je bila ob približno enakem premoženjskem stanju prva tožnica oproščena plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, prav tako v višini 18.525,00 EUR, z izpodbijanim sklepom pa je bil njen predlog zavrnjen, in upravičeno opozarja na njeno pravico do pravne varnosti in predvidljivosti, pa tudi do enakega varstva (pri čemer je tudi sicer, upoštevaje obrazložitev sodišča prve stopnje v sklepu z dne 4. 10. 2012, upravičeno verjela, da je oproščena plačila sodnih taks tudi za revizijo).

8. Upoštevaje vse povedano, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je prvo tožnico oprostilo plačila sodne takse za revizijo .

Datum zadnje spremembe:

06.05.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 603/2003
• VSK sklep I Cpg 71/2004
• VSL sklep II Cp 148/2000