VSL sklep I Cpg 1342/2013

Jedro

Sklep, ki ureja način vročanja sodnih pisanj, ima pravno naravo sklepa procesnega vodstva. Pritožbe zoper izpodbijani sklep procesnega vodstva niso dovoljene, ne glede na to, da je prvostopno sodišče v napačnem pravnem pouku navedlo, da so dovoljene. Sodišče ne more strankam podeliti pravice do pritožbe, ki je zakon ne dovoljuje.

Izrek

1. Pritožbi se zavržeta.

2. Pritožnici sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom naložilo toženim strankam, da so dolžne v roku trideset dni od prejema tega sklepa imenovati skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj, sicer bo sodišče za skupnega pooblaščenca toženih strank štelo prvotoženo stranko M., d. o. o.

2. Četrtotožena stranka in šestintridesetotožena stranka sta se zoper sklep pravočasno pritožili, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov. Četrtotožena stranka predlaga razveljavitev sklepa v delu, ki se nanaša nanjo, šestintridesetotožena stranka pa predlaga razveljavitev sklepa v celoti. Obe priglašata pritožbene stroške.

3. Pritožbi nista dovoljeni.

4. Iz obrazložitve prvostopnega sklepa izhaja, da je glede na to, da je s tožbo v predmetnem pravdnem postopku toženih 122 oseb, na podlagi določil 147. člena ZPP in ob upoštevanju načela ekonomičnosti sodišče toženim strankam naložilo imenovanje skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Če tožene stranke pozivu sodišča v danem roku ne bodo sledile, bo sodišče za njihovega skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj štelo prvotoženo stranko.

5. 147. člen ZPP določa, da če več oseb skupaj toži, pa nimajo skupnega zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca, jim sodišče lahko naloži, naj v določenem roku imenujejo skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Obenem sporoči tožnikom, katerega izmed njih bo štelo za skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj, če ga ti ne imenujejo sami (prvi odstavek cit. člena). Določba prvega odstavka tega člena velja tudi tedaj, če je več oseb toženih kot enotni sosporniki (drugi odstavek cit. člena). Glede na to, da v tej zadevi več oseb nastopa na strani tožene stranke (in ne na strani tožeče stranke), je treba uporabiti določbo drugega odstavka navedenega člena, vendar le tedaj, če je več oseb toženih kot enotni sosporniki. Pritožnici opozarjata, da je treba za pravilno uporabo drugega odstavka 147. člena ZPP potrebna ugotovitev, ali so tožene stranke enotni sosporniki. Sosporniki se štejejo za enotno pravdno stranko, če je mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja, torej po pravilih materialnega prava, spor rešiti samo na enak način za vse sospornike – enotne sospornike (prim. 196. člen ZPP). V obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedenih nobenih razlogov o tem, ali oziroma zakaj sodišče prve stopnje šteje tožene stranke za enotne sospornike.

6. Ne glede na navedeno pa pritožnici s pritožbo ne moreta uspeti.

7. V primeru, ki ga ureja drugi odstavek 147. člena ZPP, lahko sodišče v primeru, če je toženih več enotnih sospornikov, iz razloga ekonomičnosti tožence spodbudi, da določijo skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Če tega v določenem roku ne storijo, s svojo odločitvijo o skupnem pooblaščencu za sprejemanje pisanj nadomesti njegovo pooblastilo in jih s tem tudi ustrezno seznani. Če kadarkoli med postopkom toženci dosežejo soglasje o drugem pooblaščencu, ki bi za njih sprejemal sodna pisanja, sodišče tako sporočilo upošteva. V tem smislu je izbira sodišča o skupnem pooblaščencu za sprejemanje pisanj začasna (prim. VSL sklep I Cpg 984/2004).

8. Po oceni pritožbenega sodišča ima izpodbijani sklep, ki ureja način vročanja sodnih pisanj, pravno naravo sklepa procesnega vodstva (prim. 17. točko prvega odstavka 270. člena ZPP). Zato ga lahko sodišče prve stopnje med postopkom spremeni ali pa tožencem vroča sodna pisanja tudi mimo imenovanega skupnega pooblaščenca za sprejemanje sodnih pisanj.

9. Zoper odločbe, ki se nanašajo na vodstvo postopka, ni pritožbe (tretji odstavek 270. člena ZPP). Pritožbe zoper izpodbijani sklep procesnega vodstva niso dovoljene, ne glede na to, da je prvostopno sodišče v napačnem pravnem pouku navedlo, da so dovoljene. Sodišče ne more strankam podeliti pravice do pritožbe, ki je zakon ne dovoljuje. Zato je pritožbeno sodišče vloženi pritožbi kot nedovoljeni zavrglo (1. točka 365. člena ZPP). V primeru, da bi bila z opustitvijo vročitve tožencem odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, bi imela tožena stranka možnost kršitev uveljavljati s pritožbo zoper končno odločbo.

10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

06.05.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1893/2015
• VSL Sklep Cst 234/2023
• VSL Sklep II Cpg 954/2017