<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 10/2013

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CPG.10.2013
Evidenčna številka:VSL0069660
Datum odločbe:28.10.2013
Senat, sodnik posameznik:Nada Mitrović
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:pobot - procesno pobotanje - materialno pobotanje - prepoved reformacije in peius

Jedro

Za procesno pobotanje gola izjava ni dovolj, toženka mora postaviti zahtevek, o katerem naj odloča sodišče.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba v I. in III. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 124366/2009 z dne 7. 9. 2009 v 1. in 3. odstavku izreka v delu, po katerem je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 1.033,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 22. 8. 2009 dalje do plačila, ter izvršilne stroške v višini 64,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 23. 9. 2009 dalje do plačila, vse v roku 8 dni (I. točka izreka sodbe), v preostalem delu pa je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka sodbe) ter odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči v 8 dneh povrniti tudi njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 150,55 EUR (III. točka izreka sodbe).

2. Zoper ugodilni del sodbe je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo, uveljavljala je pritožbeni razlog iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter 341. člena ZPP in predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka v celoti s stroškovno posledico.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP). Sodba v takšnem sporu se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja torej ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče se iz tega razloga ni opredeljevalo do pritožbenih navedb glede dejanskih zaključkov izpodbijane sodbe o neizkazanosti terjatev tožene stranke, ki jih je uveljavljala zaradi pobota s terjatvijo tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obstoj terjatev po računih tožena stranka ni dokazala, na to ugotovitev pa je pritožbeno sodišče vezano.

6. Sporno tako ostaja zgolj, ali gre pri uveljavljenih pobotnih ugovorih za materialno ali procesno pobotanje, in ali je v postopku prišlo do kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje o pobotnih ugovorih ni odločilo v izreku sodbe.

7. Tožena stranka je kot dolžnica v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine navedla, da „hkrati vlaga pobotni ugovor, saj ji upnik dolguje po računu št. 0425-2009 z dne 25.5.2009 znesek 265,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3.6.2009 dalje do plačila in po računu št. 460-2009 z dne 20.8.2009 znesek 648,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.8.2009 dalje do plačila“. V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, ni možno uveljavljati tako imenovanega procesnega pobotanja po določilih ZPP, pač pa je možen zgolj materialnopravni oz. predpravdni pobot vzajemnih terjatev v smislu določb 311. in 312. člena Obligacijskega zakonika (OZ) (1). Sam prehod postopka iz izvršilnega v pravdni narave pobotnega ugovora ne spremeni. Je pa res, da je tožena stranka pobotni ugovor ponovila tudi v svoji pripravljalni vlogi z dne 22. 6. 2010, kjer je navedla, da v pobot vtoževani terjatvi uveljavlja svoje terjatve na podlagi relevantnih računov. Ta pobotni ugovor je potrebno šteti za primer procesnega pobotanja, o čemer bi sodišče prve stopnje moralo odločiti v izreku sodbe. Kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je tako podana. Kljub takšni ugotovitvi pa pritožbeno sodišče izpodbijane sodbe ni spreminjalo, saj bi bila odločitev o pobotnem ugovoru v izreku sodbe (glede na ugotovitev, da je bil ta pravilno zavrnjen) toženi stranki kvečjemu v škodo (359. člen ZPP; prepoved reformacije in peius), kajti odločitev o (ne)obstoju v pobot uveljavljene terjatve v izreku sodbe bi s skladu s tretjim odstavkom 319. člena ZPP postala pravnomočna (2).

8. Glede uveljavljanja nastale poslovne škode pa se pritožbeno sodišče pridružuje argumentaciji izpodbijane sodbe, da ne gre za ugovor ugasle pravice, saj tožena stranka ni navedla, da bi terjatev tožeče zaradi pobota ugasnila že pred pravdo, prav tako pa tožena stranka ni postavila določnega zahtevka, o katerem bi sodišče lahko odločalo kot o procesnem pobotu (tretji odstavek 319. člena ZPP). Toženka bi morala zatrjevati, da ima zoper tožnika terjatev, ki se s tožnikovo lahko pobota, in od sodišča zahtevati, da jo v primeru obstoja tožnikove terjatve do te višine ugotovi in uporabi za pobot. Nasprotno pa je toženka zgolj navedla, da v pobot uveljavlja tudi škodo, nastalo zaradi nepravilne odpovedi pogodbe, in sicer gre za znesek 1.104,44 EUR. Toženka tako v pobot ni uveljavljala terjatve v smislu tretjega odstavka 319. člena ZPP, pač pa (zgolj pavšalno navedeno) škodo. Tako ni mogoče pritrditi njeni pritožbeni navedbi, da je bila dana pobotna izjava jasno ter določno in da je izražala jasen ugovor zaradi pobotanja. Za procesno pobotanje gola izjava ni dovolj, toženka mora postaviti zahtevek, o katerem naj odloča sodišče. V izreku sodbe sodišče namreč odloči zgolj o postavljenih zahtevkih, torej tudi o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota (tretji odstavek 324. člena ZPP). Ker toženka takšnega zahtevka ni postavila, ga sodišče prve stopnje pravilno tudi ni obravnavalo, v razlogih sodbe pa je navedlo, da navedb tožene stranke o njenih stroških zaradi odpovedi pogodbe, kot nerelevantnih za odločitev o tožbenem zahtevku, ni obravnavalo, zato kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ni podana.

9. Vsled navedenemu je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

10. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

_______________________________

(1) Prim. sklep VSK II Cp 1511/2005 z dne 16. 5. 2006.

(2) Prim. sodbo VSL I Cpg 1304/2010 z dne 18. 1. 2011.


Zveza:

ZPP člen 319, 319/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.05.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY1MDg3