VSL sklep I Cpg 1168/2013

Jedro

Pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja se pridobijo z ustreznim vpisom v register nematerializiranih vrednostnih papirjev, pri čemer začetek stečajnega postopka ne vpliva na veljavnost naloga za vpis, če je bil vpis v centralni register vnesen pred začetkom takšnega postopka. Podobno tudi 163.c člen ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ določa, da upnik pri izvršbi na nematerializirane vrednostne papirje pridobi zastavno pravico in s tem ločitveno pravico v izvršilnem postopku z vpisom sklepa o izvršbi oziroma sklepa o predhodni odredbi v centralni register vrednostnih papirjev.

u upnik pridobi ločitveno pravico na zarubljenih sredstvih v primeru, da je bil rubež opravljen do začetka stečajnega postopka, ta pa je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku, pri čemer je pri izvršbi na sredstva pri OPP treba upoštevati, da zastavna pravica (ločitvena pravica) lahko nastane samo na terjatvi (premoženju), ki obstaja ob nastanku zastavne pravice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek zavarovanja, v katerem je bil izdan sklep o predhodni odredbi VI Pg 480/2012 z dne 17.2.2012 ustavi z dnem 21.6.2013 (pravilno: 21.6.2012) (1. točka izreka), pri čemer se razveljavijo opravljena dejanja, odrejena v 1. in 2. točki izreka sklepa (2. točka izreka).

2. Zoper izpodbijani sklep je iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIvložila pritožbo tožnica in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odloči, da sklep VI Pg 480/2012-8 z dne 17.2.2012 ostane v veljavi, tožena stranka pa je dolžna tožeči stranki v 8 dneh od prejema odločbe povrniti vse prijavljene pravdne stroške, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče najprej opozarja, da je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa kot datum začetka stečajnega postopka namesto dne 21.6.2012 napačno navedlo datum 21.6.2013. To očitno pomoto naj sodišče prve stopnje odpravi s popravnim sklepom v skladu s 1. in 2. odstavkom 328. člena ZPP.

6. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na predlog upnika z dne 15.2.2012 dne 17.2.2012 izdalo predhodno odredbo, s katero je v 1. točki izreka sklepa zaradi zavarovanja denarne terjatve upnika v višini 15.944,43 EUR odredilo vpis zastavne pravice v centralnem registru vrednostnih papirjev v lasti dolžnika, in sicer na vseh delnicah izdajatelja C., d.d.; v 2. točki izreka sklepa pa je organizacijam za plačilni promet prepovedalo, da iz dolžnikovega računa izplačajo denarni znesek, za katerega je sodišče odredilo predhodno odredbo, in jim dovolilo rubež te denarne terjatve v korist upnika, pri čemer se zarubljena denarna sredstva prenesejo na upnikov bančni račun.

7. Ker je bil dne 21.6.2012 s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 1358/2012 z dne 21.6.2012 nad toženko začet stečajni postopek, je sodišče prve stopnje dne 25.7.2012 izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da je pravdni postopek z dnem 21.6.2012 prekinjen, prav tako pa je z istim dnem ustavilo postopek zavarovanja in razveljavilo opravljena dejanja, odrejena s sklepom o predhodni odredbi. Zoper slednji sklep je tožnica dne 23.8.2012 vložila pritožbo in pritožbeno sodišče je s sklepom I Cpg 1253/2012 z dne 24.12.2012 pritožbi ugodilo, sklep v 2. in 3. točki izreka razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V obrazložitvi je navedlo, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj je štelo, da tožnica še ni pridobila ločitvene pravice, zaradi česar je posledično ustavilo postopek zavarovanja.

8. Po 1. točki 3. odstavka 132. člena ZFPPIPP se postopek izvršbe ali zavarovanja ustavi z začetkom stečajnega postopka, če upnik v postopku izvršbe ali zavarovanja do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice. Bistveno vprašanje je torej, ali je v konkretnem postopku tožnica do dne 21.6.2012 že pridobila ločitveno pravico ali ne. V skladu s 5. odstavkom 132. člena ZFPPIPP je pritožbeno sodišče pravne posledice začetka stečajnega postopka presodilo ločeno za vsako sredstvo izvršbe posebej.

9. Po 2. odstavku 6. člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Ur. list RS št. 23/99, v nadaljevanju ZNVP) se pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja pridobijo z ustreznim vpisom v register nematerializiranih vrednostnih papirjev, pri čemer začetek stečajnega postopka ne vpliva na veljavnost naloga za vpis, če je bil vpis v centralni register vnesen pred začetkom takšnega postopka (2. odstavek 21. člena ZNVP). Podobno tudi 163.c člen ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ določa, da upnik pri izvršbi na nematerializirane vrednostne papirje pridobi zastavno pravico in s tem ločitveno pravico v izvršilnem postopku z vpisom sklepa o izvršbi oziroma sklepa o predhodni odredbi v centralni register vrednostnih papirjev.

10. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da do dne začetka stečajnega postopka nad toženko dne 21.6.2012 sklep oziroma zastavna pravica pri vrednostnih papirjih tožnice še ni bila vpisana (dopis KDD z dne 3.5.2013 na list. št. 73). Pri tem pritožbeno sodišče pripominja, da iz dopisa KDD in iz podatkov spisa izhaja, da sodišče prve stopnje sklepa o predhodni odredbi z dne 17.2.2012 KDD sploh ni vročalo oziroma ga ta nikoli ni prejela. Iz tega razloga zastavna pravica v centralni register ni bila vpisana. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da tožnica do začetka stečajnega postopka ločitvene pravice na nematerializiranih vrednostnih papirjih ni pridobila.

11. Pritožba navaja, da se stečajni upravitelj toženke sploh še ni izrekel o ločitveni pravici, ki jo je v stečajni postopek prijavila tožnica. Povzema odločbo VSK sklep Cpg 180/2008 z dne 26.2.2009, kjer je sodišče zavzelo stališče, da je podlaga upnikovi zatrjevani ločitveni pravici v stečajnem postopku nad dolžnikom ravno sklep o predhodni odredbi, kar pomeni, da bi bila upniku z ustavitvijo postopka zavarovanja in razveljavitvijo opravljenih dejanj odvzeta možnost, da bi obstoj ločitvene pravice uveljavljal v pravdi. Pritožbeno sodišče poudarja, da sta imela v slednjem primeru tedaj veljavna 132. člen in 280. člen ZFPPIPP drugačno vsebino, ki pa še najbolj ustreza sedanj veljavni situaciji iz 2. točke 3. odstavka 132. člena ZFPPIPP. V tem primeru se izvršilni postopek prekine z začetkom stečajnega postopka, upnik pa mora svojo zavarovano terjatev in ločitveno pravico (pravočasno) prijaviti v stečajnem postopku. Ker upnik s prekinitvijo postopka ni izgubil pravnega interesa za predhodno odredbo, saj je le ta podlaga zatrjevani ločitveni pravici, je upoštevajoč kontekst v odločbi Cpg 180/2008 sodišče prve stopnje predlog za razveljavitev predhodne odredbe pravilno zavrglo. Pritožbeno sodišče tako ne zanika zaključka, da je sklep o predhodni odredbi podlaga za nastanek ločitvene pravice, vendar poudarja, da v konkretnem primeru upnik (v skladu z 9. in 10. točko obrazložitve) do začetka stečajnega postopka ločitvene pravice sploh ni pridobil.

12. Podobno za konkretni primer ni relevantna niti odločba VSL sklep Cst 41/2011 z dne 22.3.2011, kjer je postopek tekel še po določbah ZPPSL in se sodišče sploh ni ukvarjalo z dejstvom, ali je bila ločitvena pravica upnika pridobljena pred začetkom stečajnega postopka ali ne. Čas nastanka ločitvene pravice ni jasen in nastanek ločitvene pravice v tem primeru sploh ni bil sporen. Interpretacija pritožbe, da iz zadevne odločbe izhaja, da se šteje - v kolikor bo stečajni upravitelj terjatev upnika priznal, ločitvene pravice pa ne bo prerekal - da je tožnik ločitveno pravico pridobil z dnem izdaje predhodne odredbe, je napačna. Pristojnost stečajnega upravitelja, da lahko terjatev upnika in ločitveno pravico prizna ali ne, ne more vplivati na nastanek ločitvene pravice s predhodno odredbo in ravnanje izvršilnega (pravdnega) sodišča v svojem postopku. Stečajni postopek in postopek zavarovanja sta namreč ločena postopka, ki pa vplivata drug na drugega na točno določen način, predviden v 132. členu ZFPPIPP. Obe odločbi, ki ju navaja pritožba, spadata v kontekst sedaj veljavne 2. točke 3. odstavka 132. člena ZFPPIPP in v konkretnem primeru ne prideta v poštev. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je sodišče prve stopnje skladno s 1. točko 3. odstavka 132. člena ZFPPIPP postopek v tem delu pravilno ustavilo.

13. Po 4. in 6. odstavku 132. člena ZFPPIPP in 141. členu ZIZ tožeča stranka oziroma upnik pridobi ločitveno pravico na zarubljenih sredstvih v primeru, da je bil rubež opravljen do začetka stečajnega postopka, ta pa je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku, pri čemer je pri izvršbi na sredstva pri OPP treba upoštevati, da zastavna pravica (ločitvena pravica) lahko nastane samo na terjatvi (premoženju), ki obstaja ob nastanku zastavne pravice (2. in 3. odstavek 107. člena ZIZ v zvezi s 136. členom ZIZ, 1. in 4. odstavkom 138. člena ZIZ in 239. člen ZIZ). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so banke NLB, d.d. (dopis na list. št. 48), BANKA KOPER, d.d. (dopis na list. št. 50), PROBANKA, d.d. (dopis na list. št. 44) in FAVTOR BANKA, d.d. (dopis na list. št. 43) sporočile, da ima toženka pri njih zaprt račun; tudi NOVA KBM, d.d., rubeža denarnih sredstev do začetka stečajnega postopka ni opravila (dopis na list. št. 77), A., d.d., pa prav tako ni izvršila obveznosti po sklepu, saj dolžnik ni imel denarnega dobroimetja (dopis na list. št. 40 in 78). To pomeni, da je ustavitev postopka zavarovanja tudi v tem delu utemeljena.

14. Pritožba prav tako neutemeljeno navaja, da je sodišče nezakonito razveljavilo vsa opravljena izvršilna dejanja. Čeprav se je namreč pri tem res napačno oprlo na 76. člen ZIZ, ima sodišče podlago za takšno odločitev v 264. členu ZIZ. Ob ustavitvi postopka zavarovanja mora namreč sodišče posledično razveljaviti tudi v tem postopku opravljena dejanja (tako tudi VSK sklep II Ip 513/2012).

15. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 239. členom ZIZ in 15. členom ZIZ).

16. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške (154. člen ZPP in 1. točka 165. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Datum zadnje spremembe:

06.05.2014

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Cp 1036/2003
• VSL sklep II Cpg 726/2004
• VSK sklep II Cp 388/2004