VSL sklep I Cpg 1109/2013

Jedro

Gledano celovito oba postopka je treba šteti, da je tožeča stranka preko priznanja svoje terjatve v postopku prisilne poravnave z zahtevkom zoper toženo stranko v tej pravdi uspela, kar pomeni, da je po temelju upravičena do povrnitve nastalih pravdnih stroškov.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki v roku 15 dni od prejema tega sklepa pravdne stroške v višini 593,96 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila. V preostalem delu se pritožba zavrne.

II: Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL Y z dne 6. 4. 2009 tudi v 1. in 4. točki izreka in postopek ustavilo (I. točka izreka), toženi stranki pa je naložilo, da je dolžna povrniti tožeči stranki 617,16 EUR pravdnih stroškov, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko navedenega sklepa je vložila pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da prizna toženi stranki stroške, ki jih je priglasila v prvi pripravljalni vlogi z dne 8. 5. 2013 in pobota zahtevka pravdnih stranki iz naslova pravdnih stroškov, tožeči stranki pa naloži plačilo pritožbenih stroškov tožene stranke, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podredno pa je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep o stroških razveljavi in ga v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, tožeči stranki pa naloži plačilo pritožbenih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Zakon o pravdnem postopku ZPP v prvem odstavku 158. člena sicer res določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, vendar pa je v obravnavanem primeru treba upoštevati specifično situacijo, in sicer da je bilo glede terjatve, o utemeljenosti katere je že tekel predmetni postopek, odločano tudi v okviru postopka prisilne poravnave nad toženo stranko, v kateri je bila ta v celoti priznana in neprerekana.

6. Priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku (prim. I Cpg 251/2012). Učinki priznanja terjatve s strani upravitelja v postopku prisilne poravnave, ki je hkrati ne prereka nihče od upnikov (prvi odstavek 67. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP), so namreč enaki učinkom pripoznave zahtevka v pravdnem postopku, s čimer pride do pravnomočne odločitve o terjatvi brez njenega vsebinskega obravnavanja, tožeča stranka pa s tem izgubi pravni interes za vodenje pred začetkom postopka prisilne poravnave začetega pravdnega postopka o utemeljenosti sporne terjatve.

7. Gledano celovito oba postopka je zato treba šteti, da je tožeča stranka preko priznanja svoje terjatve v postopku prisilne poravnave z zahtevkom zoper toženo stranko v tej pravdi uspela, kar pomeni, da je po temelju upravičena do povrnitve nastalih pravdnih stroškov, zahteva tožene stranke za povrnitev stroškov pravdnega postopka pa neutemeljena.

8. Četudi tožeča stranka tožbe ni oziroma ne bi umaknila takoj po pravnomočni potrditvi prisilne poravnave nad toženo stranko, bi moralo sodišče prve stopnje tožbo zavreči že po uradni dolžnosti, saj je bilo o vtoževani terjatvi že pravnomočno odločeno (274. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 215. člena ZFPPIPP). Dejstvo začetka postopka prisilne poravnave in dejstvo njene potrditve se namreč skladno s 138. členom ZFPPIPP vpisuje v sodni register. Navedeno pa nadalje pomeni, da so bili stroški tožene stranke za vlogo, v kateri je sodišče obvestila o priznanju v tem postopku vtoževane terjatve v postopku prisilne poravnave, nepotrebni, zato tudi ni upravičena do njihovega povračila.

9. Odločitev sodišča prve stopnje, ki toženi stranki nalaga v plačilo stroške tožeče stranke, ki so ji nastali v okviru predmetnega postopka, vsebuje tudi odločitev o zavrnitvi predloga za povrnitev njenih stroškov pravdnega postopka, zato zatrjevana kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

10. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje pri izračunu končnega zneska priznanih pravdnih stroškov tožeče stranke uporabilo napačno osnovo za izračun DDV, ker je pri tem upoštevalo tudi znesek sodne takse, ki ne predstavlja osnove za izračun navedene davščine. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v navedenem delu ugodilo in izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožeči stranki priznalo nagrado za postopek v višini 378,30 EUR in pavšalni znesek za materialne stroške v višini 20,00 EUR, kar skupaj znaša 398,30 EUR, upoštevaje 20% DDV pa 477,96 EUR. Upoštevaje tudi znesek sodne takse v višini 116,00 EUR znašajo priznani stroški predmetnega postopka tožeče stranke 593,96 EUR (2. in 3. točka 365. člena ZPP). Tožena stranka je dolžna navedeni znesek v roku 15 dni od prejema te odločbe povrniti tožeči stranki, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

11. Glede na to, da je tožena stranka s pritožbo uspela le v sorazmerno majhnem delu, s katerim niso nastali posebni stroški, je pritožbeno sodišče odločilo, da sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

09.04.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 1085/2013
• Sklep I Up 273/2009
• VSL sklep II Cp 1902/99