VSL sklep I Cpg 1097/2013

Jedro

Glede na drugo in tretjo alinejo drugega odstavka 272. člena ZIZ, namen zavarovanja z začasno odredbo ni le v preprečitvi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, pač pa tudi v preprečitvi nasilja ali težko nadomestljive škode, ob tehtanju interesov tudi nasprotne stranke. Ker torej namen začasne odredbe ni izključno v zavarovanju bodoče izvršbe, jo je (načelno) mogoče izdati tudi pri oblikovalnih tožbah.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se omejijo pooblastila tožene stranke kot poslovodje družbe P. d.o.o. tako, da zastopa družbo skupaj z drugim direktorjem V. V., pri čemer se kršitev začasne odredbe kaznuje z denarno kaznijo v znesku 5.000,00 EUR, omejitev pooblastil tožene stranke pa se zaznamuje tudi v sodnem poslovnem registru.

2. Tožeča stranka je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga spremembo sklepa v njeno korist, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe z nosilnim razlogom, da zahtevek na izključitev družbenika iz družbe ni terjatev, temveč oblikovalni zahtevek, na podlagi katerega se izda oblikovalna sodba, ki učinkuje že s samo pravnomočnostjo. Izvršilni postopek torej v primeru oblikovalne tožbe ni potreben, saj se sodno varstvo izčrpa že s samo izdajo določbe. Začasna odredba kot sredstvo zavarovanja pa je namenjena zavarovanju bodoče izvršbe. Po stališču sodišča prve stopnje torej zavarovanje oblikovalnih zahtevkov z začasno odredbo ni mogoče.

5. Pritožba pravilno opozarja, da bi iz gramatikalne razlage Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) res izhajal sklep, da ni mogoča začasna odredba v zavarovanje ugotovitvenega ali oblikovalnega zahtevka, ker nista terjatev, ZIZ pa v določbah členov 270 do 273 govori le o zavarovanju terjatev. Tako tudi sklep VS RS II Ips 105/2008, na katerega se sklicuje prvostopno sodišče. Vendar pa pritožnica opozarja, da je bil s strani Ustavnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS naknadno koncept začasnih odredb močno prevrednoten (glej odločbo Ustavnega sodišča Up-275/97 in druge), vse z namenom preprečitve, da bi v času postopka pred sodiščem prišlo do ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Glede na drugo in tretjo alinejo drugega odstavka 272. člena ZIZ, namen zavarovanja z začasno odredbo ni le v preprečitvi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, pač pa tudi v preprečitvi nasilja ali težko nadomestljive škode, ob tehtanju interesov tudi nasprotne stranke. Ker torej namen začasne odredbe ni izključno v zavarovanju bodoče izvršbe, jo je (načelno) mogoče izdati tudi pri oblikovalnih tožbah.

6. Tožeča stranka je navajala, da tožena stranka kot poslovodja načrtno zmanjšuje premoženje družbe in sledi lastnim interesom, zato je potrebna omejitev njenega poslovanja. Po njenem mnenju je predlagana odredba nujno potrebna, da se prepreči samovolja tožene stranke kot poslovodje družbe in nevarnost, da se v času tega postopka popolnoma razvrednoti premoženje družbe. Tožeča stranka trdi, da ji bo brez omejitve pooblastila pri poslovodenju tožene stranke nastala nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda, medtem ko naj tožena stranka z izdajo začasne odredbe ne bi utrpela nobenih škodljivih posledic. Ker je sodišče prve stopnje zavzelo zmotno materialno pravno stališče, da zavarovanja z začasno odredbo ob oblikovalnem zahtevku ni mogoče predlagati, se ni ukvarjalo z ugotavljanjem pogojev za začasno odredbo po 272. členu ZIZ, to je z verjetnostjo terjatve in verjetnostjo nastanka težko nadomestljive škode na strani tožeče stranke oziroma izostanka hujših neugodnih posledic pri toženi stranki od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožeči stranki. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, sodišče druge stopnje pa glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenjuje, da ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti (355. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo (3. točka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Datum zadnje spremembe:

09.04.2014

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep II Cpg 48/2022
• VSL Sklep I Cpg 720/2017
• VDSS sklep Pdp 1040/2015