VSC sodba in sklep Cp 652/2011

Jedro

Res je bila sprva načrtovana samo rutinska operacija – odstranitev maternice, vendar pa so se zdravniki zaradi odkritega tumorja na črevesju nato odločili, da bodo v nadaljevanju odstranili v operativnem posegu tudi tumor, zaradi česar je bilo pred dodatnim operacijskim posegom potrebno tudi dodatno čiščenje operativnega polja, temu pa se, kot ugotavlja izvedenec, ni posvetilo dovolj pozornosti in ima zato pritožba prav, ko navaja, da ravnanje zdravstvenega osebja glede tega segmenta operacije ni bilo dovolj strokovno. Zato ne gre za situacijo, ki se ji ne bi dalo izogniti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje z vmesno sodbo spremeni tako, da se ugotovi odškodninska odgovornost tožene stranke za vso škodo tožeče stranke.

Zaradi odločitve o znesku tožbenega zahtevka se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo škode, ki bi jo naj povzročil zavarovanec tožene stranke – S. b. S. G. iz razloga, ker je menilo, da tožbeni zahtevek že po temelju ni utemeljen in sicer iz razloga, ker je tožena stranka dokazala, da so zdravniki oz. medicinsko osebje ravnali tako kot jim nalagajo pravila medicinske stroke, tožena stranka se je tako s tem po mnenju sodišča prve stopnje razbremenila odškodninske odgovornosti. V II. točki izreka izpodbijane sodbe pa je tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 437,45 EUR.

V pravočasni pritožbi tožeča stranka po svojem pooblaščencu navaja, da gre po mnenju pritožbe v konkretnem primeru tudi za objektivno odgovornost zavarovanca tožene stranke glede na to, da gre pri električnem nožu za nevarno stvar v smislu predmeta, ki oddaja toploto in utegne ob nevestni uporabi oz. neprimernem pozicijoniranju na pacientovem telesu povzročiti opekline in zato po mnenju pritožbe ni mogoče sprejeti stališča, da električni nož ni nevarna stvar. Četudi bi ob normalni uporabi to držalo, pa v konkretnem primeru gotovo ni normalna uporaba električnega noža, da poškoduje pacienta in ga opeče. Glede krivdne odškodninske odgovornosti pa je po mnenju pritožbe skrbnost zavarovanca tožene stranke potrebno presojati v skladu s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, torej po najvišjih možnih standardih strokovnosti in poklicne etike. Pri tem se je sodišče prve stopnje oprlo na izvedensko mnenje dr. P. in na njegovo dopolnitev, na katero pravdni stranki nista imeli pripomb, vendar pa tožnica meni, da je sodišče izdelano mnenje napačno interpretiralo oz. ga ni ustrezno povezalo s pravnimi pravili o odškodninski odgovornosti. Izvedenec je namreč navedel, da je sam videl situacije, v katerih je prišlo do opeklin zaradi toplotnega delovanja električnega noža na razkužilno tekočino, podobne situacije kot se je pripetila v konkretnem primeru tožnici se torej dogajajo in zato ni mogoče trditi, da je v sklopu skrbnosti dobrega strokovnjaka ni bilo mogoče predvideti. Dober strokovnjak mora računati z možnostjo, da bo med posegom prišlo do zapletov in se mora na njih pripraviti ne glede na to kako pogosto dejansko do zapletov prihaja. Po mnenju pritožbe je izvedenec jasno navedel, da je razširitev operacije stresno opravilo, pri katerem pa se razkuževanju ni posvečalo dovolj pozornosti, kar pomeni, da ravnanje zdravstvenega osebja ni bilo strokovno, saj se določenemu segmentu operacije ni posvečalo dovolj pozornosti. Od visoko usposobljenih strokovnjakov kot so zdravniki se mora zahtevati, da svoje delo ustrezno opravljajo tudi pod stresom in morajo zadostno mero pozornosti posvečati vsem aspektom svojega dela. Ob zadostni pozornosti na razkuževanje in vnaprejšnji pripravi na možnosti zapletov do tožničinih poškodb zagotovo ne bi prišlo. Ker mora dober strokovnjak možne zaplete predvideti in ker je izvedenec navedel, da je podobne primere že srečal, pomeni, da pri spornem škodnem dogodku ni šlo za naključje in se mu je ob zadostni meri skrbnosti mogoče izogniti.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da pri zdravljenju ni mogoče govoriti o nevarni dejavnosti in da zato v tem primeru odgovornosti tožene stranke ni mogoče presojati na podlagi pravil o objektivni odgovornosti. V tej smeri je obrazložitev sodišča prve stopnje zadostna in se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na obrazložitev sodišča prve stopnje kot izhaja iz zadnjega odstavka na 4. strani iz prvega odstavka na 5. strani izpodbijane sodbe.

Pravilno je nadalje tudi stališče sodišča prve stopnje, da pomeni zdravniška napaka kršitev dolžnega profesionalnega skrbnega ravnanja in da je zato tožena stranka tista, ki mora dokazati, da so zdravniki oz. medicinsko osebje v konkretnem primeru ravnali tako kot jim nalagajo pravila medicinske stroke in se na tak način razbremeniti odškodninske odgovornosti.

Kot izhaja iz ugotovitvene podlage sodišča prve stopnje je v obravnavanem primeru šlo za situacijo, ko je ob delovanju električnega noža prišlo do značilne električne opekline in to na mestu, kjer se je telo tožnice najtesneje prilegalo na podlago, ki je bila mokra, nadalje da je razširitev operacije stresno opravilo, pri katerem se razkuževanju ni posvečalo dovolj pozornosti, nadalje da je izvedenec, na mnenju katerega temeljijo ugotovitve sodišča prve stopnje, že sam videl takšne zaplete kot je to primer pri tožnici. Tožnica je bila namreč sprejeta na G. o. SB S. G. zaradi operativne odstranitve maternice, med tem operativnim posegom pa je bil odkrit tumor na končnem delu debelega črevesa, zaradi česar je ginekolog operater poklical k operativnemu posegu še kirurga za trebušne organe, ki pa je za operacijo potreboval večje razkuženo področje, zaradi česar je bilo med operacijo potrebno še dodatno umivanje operativnega polja, pri tem pa je prišlo do zatekanja razkužilne tekočine po telesu tožnice med drugim tudi tistega dela, kjer se je njena koža stikala s podlago operacijske mize, na tem delu pa je ob delovanju električnega noža prišlo do spreminjanja električne energije v toplotno, za kar je kriva mokra podlaga, s katero ima koža tesen stik. Kot neposreden vzrok za tožničino opeklino sodišče prve stopnje torej ugotovi mokro podlago, na kateri je tožnica ležala.

Upoštevaje opisane okoliščine poteka operativnega posega pri tožnici pa je po mnenju pritožbenega sodišča napačen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da opekline kot posledice navedenega operativnega posega ni bilo mogoče objektivno predvideti in da iz navedenega razloga zavarovancu tožene stranke ni mogoče očitati protipravnega ravnanja. Res je bila sprva načrtovana samo rutinska operacija – odstranitev maternice, vendar pa so se zdravniki zaradi odkritega tumorja na črevesju nato odločiti, da bodo v nadaljevanju odstranili v operativnem posegu tudi tumor, zaradi česar je bilo pred dodatnim operacijskim posegom potrebno tudi dodatno čiščenje operativnega polja, temu pa se kot ugotavlja izvedenec ni posvetilo dovolj pozornosti in ima zato pritožba prav, ko navaja, da ravnanje zdravstvenega osebja glede tega segmenta operacije ni bilo dovolj strokovno. Zato ne gre za situacijo, ki se ji ne bi dalo izogniti. Kot izhaja iz izvedenskega mnenja je namreč izvedenec tudi sam videl podobne situacije, ko je prišlo do opeklin zaradi toplotnega delovanja električnega noža na razkužilno tekočino. To pa pomeni, da se podobne situacije dogajajo in so torej predvidljive, zaradi česar bi se razkuževanju tudi v tožničinem primeru po mnenju pritožbenega sodišča moralo posvetiti več pozornosti, da ne bi prišlo do zatekanja prekomerne razkuževalne tekočine in posledično do tožničine poškodbe. V tej smeri pa je bilo ravnanje zdravnikov ob upoštevanju njihove dolžnostne profesionalne skrbnosti premalo vestno in nikakor ni mogoče slediti zaključnemu mnenju izvedenca, da je pri tožnici prišlo do opekline popolnoma po naključju, saj je takšno mnenje s stališča pravil logičnega mišljenja neprepričljivo. Opeklino, ki jo je tožnica pri drugem operativnem posegu utrpela, tudi ni mogoče opravičiti s sicer uspešno operacijo – odstranitev tumorja in s tem, da je bila tožnici na tak način prihranjena še ena operacija kot to razlaga sodišče prve stopnje. Stresna situacija pri vnaprej nepredvidenem operativnem posegu ne more biti opravičilo za premajhno pozornost pri zatekanju razkužilne tekočine, v posledici katere je ob uporabi električnega noža prišlo do opekline.

Po mnenju pritožbenega sodišča gre torej v konkretnem primeru za premalo skrbno ravnanje zdravstvenega osebja in je zato materialnopravno napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je toženi stranki uspelo dokazati, da je njen zavarovanec ravnal tako kot mu nalagajo pravila medicinske stroke. Sodišče prve stopnje se v izpodbijani sodbi sicer ni opredelilo do navedb tožene stranke o izključitvi zavarovalnega kritja za škodo, ki izvira iz strojne opreme, vendar to ob ugotovljeni zdravniški napaki in ob tem, da tudi iz trditvene podlage pravdnih strank ne izhaja, da predmetna škoda izvira iz strojne opreme oziroma konkretno iz električnega noža, ni relevantno. Sodišče prve stopnje je torej zaradi napačne uporabe materialnega prava menilo, da tožbeni zahtevek že po temelju ni utemeljen in je bilo zato potrebno izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremeniti z izdajo vmesne sodbe in zadevo zaradi odločitve o višini tožbenega zahtevka vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (351. člen ZPP), uveljavljana bistvena kršitev pravil postopka namreč ni podana niti tiste, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Iz navedenega razloga pa je bilo potrebno razveljaviti tudi odločitev sodišča prve stopnje o pravdnih stroških, o katerih bo odločeno s končno odločbo vključno s pritožbenimi stroški (164. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

24.03.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 307/2011
• VDSS sodba in sklep Pdp 824/2011
• VDSS sklep Pdp 91/2011