<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 961/2013

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CP.961.2013
Evidenčna številka:VSL0071672
Datum odločbe:16.10.2013
Senat, sodnik posameznik:Nataša Ložina (preds.), Anton Bizjak (poroč.), Milan Mlinar
Področje:NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:razdružitev solastnega premoženja - zaslišanje izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - poizvedbe pri DURS - neprimeren dokaz

Jedro

Nasprotna udeleženka utemeljeno graja postopanje sodišča, ko to ni zaslišalo izvedenca cenilca na obravnavi o cenah realiziranih prodaj in o trditvi nasprotne udeleženke, da so cene zemljišč od leta 2010 dalje do odločanja padle za več kot 15%. Takšno pripombo nasprotne udeleženke ni možno oceniti kot premalo konkretno in pavšalno. Pri tem je dodati, da poizvedbe pri Davčni upravi Republike Slovenije o cenah realiziranih prodaj ni primeren dokaz, ker Davčna uprava teh podatkov tretjim osebam ne sme dajati. To se dokazuje z izvedencem cenilcem, kot strokovnjakom, ki te podatke pridobi in utemelji na njemu strokoven način.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v II. in III. točki izreka ter v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V ostalem delu se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje (v I. točki izreka).

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razdružilo solastno premoženje strank, tako da je prvi predlagateljici V. E. dodelilo v last in posest ½ parcelne št. 905/4, drugi predlagateljici v last in posest ½ parc. št. 905/4 ter v izključno last parc. št. 905/11 vse k.o. X, ostale nepremičnine pa je izročilo v last nasprotni udeleženki N. K. Nasprotni udeleženki N. K. je naložilo, da mora prvi predlagateljici izplačati razliko v solastniškem deležu v znesku 33.711,50 EUR in drugi predlagateljici M. J. izplačati razliko do njenega solastniškega deleža v znesku 14.748,50 EUR in za ta zneska odredilo vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah, ki so bile nasprotni udeleženki izročene v izključno last. Odločilo je, da bo o skupnih stroških postopka odločilo s posebnim sklepom.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložila pritožbo nasprotna udeleženka N. K. Bistvo pritožbenih navedb je, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Moralo bi uporabiti določilo 16. člena Zakona o temeljnih lastninskih razmerjih, ne pa Stvarnopravni zakonik. Razlika je v tem, da Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih ni upošteval interesa v takšnem obsegu, kot ga upošteva Stvarnopravni zakonik. Zmotno je ugotovljeno, da nasprotna udeleženka ni izkazala upravičenega interesa, da se ji dodeli celo zemljišče parc. št. 905/1, ki je sedaj razdeljeno na parc. št. 905/10 in 905/11. Sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza s poizvedbami o cenah realiziranih prodaj in ni zaslišalo izvedenca cenilca glede trditve nasprotne udeleženke, da so cene zemljišč padle za več kot 15% od leta 2010 do odločanja sodišča. Sodišče prve stopnje je zato zmotno ugotovilo vrednost zemljišč, ki se delijo. Podana je absolutna bistvena kršitev postopka, ker je sodišče predlagateljicama izročilo v izključno last in posest parc. št. 905/4, vsaki do ½.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Na podlagi določila drugega odstavka 273. člena Stvarnopravnega zakonika, se je z uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika, od 1. 1. 2003 dalje, v nepravdnih postopkih, namesto razveljavljenih določb Zakona o nepravdnih postopkih, ki so urejale delitev stvari 121. člen, 122. člen, prvi odstavek 123. člena in drugi in tretji odstavek 124. člena in 127. člen ZNP), uporabljajo določilo 70. člena Stvarnopravnega zakonika, o načinu delitve solastne stvari. Pritožba tako neutemeljeno uveljavlja, da je pri delitvi stvari sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določila Stvarnopravnega zakonika, namesto, da bi uporabilo 16. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je predlagateljicama dodelilo zemljišče parc. št. 905/4 k.o. X, ker je glede takšne delitve obstajalo soglasje med strankami postopka (list. št. 175), predlagateljici pa imata na tem zemljišču tudi večji interes, ker ta služi kot dostop do njunih objektov.

6. Sodišče prve stopnje je utemeljeno in pravilno razdelilo parc. št. 905/1 v zemljišče parc. št. 905/10 in 905/11. Ob upoštevanju interesa druge predlagateljice, ji je dodelilo v izključno last zemljišče parc. št. 905/11 k.o. X, ker bo s tem zaokrožila svoja zemljišča. Nasprotni udeleženki je dodelilo v izključno last preostali del parc. št. 905/1, sedaj oznaka 905/10, ki je ohranila funkcionalnost z vidika nameravane gradnje nasprotne udeleženke. Podrobnejši razlogi so navedeni v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, na katere se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje, ker so pravilni. Pritožba tako neutemeljeno izpodbija odločitev razdelitve zemljišča parc. št. 905/1 na sedanjo parc. št. 905/10 in 905/11 k.o. X ter, da se parc. št. 905/11 dodeli drugi predlagateljici M. J., parc. št. 905/10 pa nasprotni udeleženki N. K. S tako razdelitvijo je upoštevala tako interes druge predlagateljice, kot interes nasprotne udeleženke. Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi razdelitev morala biti argumentirana z razlogi, ki so določeni v Zakonu o temeljnih lastninskih razmerjih, ker se v tej razdelitvi uporabljajo določila 70. člena Stvarnopravnega zakonika.

7. Utemeljeno pa nasprotna udeleženka graja postopanje sodišča, ko to ni zaslišalo izvedenca cenilca na obravnavi o cenah realiziranih prodaj in o trditvi nasprotne udeleženke, da so cene zemljišč od leta 2010 dalje do odločanja padle za več kot 15%. Takšno pripombo nasprotne udeleženke ni možno oceniti kot premalo konkretno in pavšalno. Pri tem je dodati, da poizvedbe pri Davčni upravi Republike Slovenije o cenah realiziranih prodaj ni primeren dokaz, ker Davčna uprava teh podatkov tretjim osebam ne sme dajati. To se dokazuje z izvedencem cenilcem, kot strokovnjakom, ki te podatke pridobi in utemelji na njemu strokoven način. Pritožbi je bilo zato v tem delu ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti v točki II in III izreka ter zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo sodišče prve stopnje moralo izvedenca zaslišati na glavni obravnavi o pripombah nasprotne udeleženke, ki jih je v pripravljalnem spisu z dne 3. 10. 2012 dala na cenitev izvedenca S. M.


Zveza:

SPZ člen 70, 273.
ZTLR člen 16.
ZPP člen 253.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.03.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDYyNjg4