VSL sklep I Cp 851/2013

Jedro

Stališče prvega sodišča, da ne more samo vsebinsko presojati, ali je tožnik iz moralnih razlogov primeren za sprejem v članstvo toženke in ali ima izpolnjene ostale potrebne in z zakoni ter pravili toženke predpisane pogoje za ta sprejem, je materialnopravno napačno. Razmerje oziroma spor med pravdnima strankama je civilnopravne narave, zato prvo sodišče kot pristojen organ ne bi smelo odreči odločitve o tožbenem zahtevku iz tega spora.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi v II. in III. točki izreka ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je sklep občnega zbora toženke z dne 6. 3. 2011 o zavrnitvi tožnikove prošnje za sprejem v članstvo toženke nezakonit in se odpravi (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek v delu, v katerem je tožnik zahteval, da ga je toženka dolžna sprejeti v svoje članstvo v roku petnajst dni, sicer bo sklep o sprejemu nadomestila sodba (II. točka izreka). Odločilo je še, da stranki trpita vsaka svoje pravdne stroške (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik, ki izpodbija II. in III. točko izreka, pri čeme uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da ugodi tožbenemu zahtevku in naloži toženki plačilo pravdnih stroškov tožnika, podrejeno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da sprejem v članstvo društva urejata ZDLov-1 in ZDru-1. Prosilec, ki izpolnjuje vse s strani društva določene pogoje za včlanitev v društvo, ima pravico, da je sprejet v članstvo društva. Ta pravica pripada državljanom tudi v skladu z 42. členom Ustave RS. Ker tožnik izpolnjuje vse pogoje za sprejem v članstvo, določene s pravili toženke, ga je toženka dolžna sprejeti med svoje člane. Prvo sodišče bi moralo ugotavljati, ali tožnik izpolnjuje vse pogoje za sprejem v članstvo. Glede na izvedeni dokazni postopek bi moralo prvo sodišče odločiti, da je toženka dolžna sprejeti tožnika v članstvo. Napačen je zaključek sodišča, da samo v tej fazi ne more vsebinsko presojati, ali je tožnik iz moralnih razlogov primeren za sprejem v članstvo toženke in ali izpolnjuje ostale potrebne in predpisane pogoje. Prej navedeni predpisi nimajo nobenih določb, na podlagi katerih bi bilo članstvo v toženki odvisno od obstoja ali neobstoja moralnih pomislekov članov toženke za sprejem tožnika v članstvo. V njih tudi ni nobene podlage, da toženka ponovni vstop tožnika kot nekdanjega člana veže na naravo medosebnih odnosov med člani ali na skladnost z merili etičnega kodeksa za oceno, ali je nekdo primeren za lovca. Sodišče bi moralo upoštevati tožnikovo ustavno pravico do zbiranja in združevanja ter navedene predpise. Ker je prvo sodišče odpravilo sklep toženke o zavrnitvi tožnikove prošnje, kakršnikoli moralni pomisleki članov toženke pa nimajo nobene pravne podlage za odklonitev članstva tožnika, bi moralo prvo sodišče tudi odločiti, da je toženka dolžna tožnika sprejeti v članstvo. Za odklonitev članstva mora obstajati upravičen razlog, določen v temeljnem aktu toženke, vendar pa takšnega upravičenega razloga ni.

3. Toženka ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Stališče prvega sodišča, da ne more samo vsebinsko presojati, ali je tožnik iz moralnih razlogov primeren za sprejem v članstvo toženke in ali ima izpolnjene ostale potrebne in z zakoni ter pravili toženke predpisane pogoje za ta sprejem, je materialnopravno napačno. Razmerje oziroma spor med pravdnima strankama je civilnopravne narave, zato prvo sodišče kot pristojen organ ne bi smelo odreči odločitve o tožbenem zahtevku iz tega spora (1. in 2. člen ZPP). Prvo sodišče bi zato moralo odločiti o tem, ali je tožnikova prošnja za sprejem v članstvo toženke utemeljena oziroma odločiti o vtoževani tožnikovi pravici do članstva.

6. Vprašanje moralnih razlogov oziroma tovrstne primernosti prosilca (tožnika) za sprejem v članstvo je brezpredmetno že zato, ker ZDru-1, ZDLov-1 in pravila toženke (priloga A 1) ne določajo, da bi bilo članstvo v lovski družini (toženki) odvisno od presoje, ali je prosilec iz moralnih razlogov primeren za sprejem v članstvo. Odločilno je le, kateri so predpisani pogoji in ali jih je tožnik izpolnjeval ob vložitvi prošnje oziroma ob odločanju o sprejemu v članstvo. Zaradi prej omenjenega napačnega materialnopravnega izhodišča prvo sodišče sodišče ni ugotavljalo (v okviru trditvene in dokazne podlage pravdnih strank) relevantnih dejstev za odločitev o 2. točki tožbenega zahtevka, zaradi česar je ostalo dejansko stanje v zadevi nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato razveljavilo sodbo v izpodbijanem delu, ker samo ne more odpraviti te pomanjkljivosti oziroma dopolniti postopka, saj bi z odločitvijo o vprašanjih, ki predstavljajo zaključeno pravno celoto, prikrajšalo pravdni stranki (eno ali drugo) za pravico do pritožbe (355. člen ZPP).

7. Prvo sodišče bo moralo v ponovljenem postopku ugotoviti okoliščine, pomembne za odločitev o 2. točki tožbenega zahtevka, in sicer, katere pogoje mora izpolnjevati prosilec za sprejem v članstvo toženke in ali je tožnik izkazal obstoj teh pogojev.

8. Pritožbeno sodišče je pridržalo odločitev o stroških pritožbenega postopka za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

04.03.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 4071/2010
• VSRS Sklep II DoR 277/2017
• VSRS Sklep II DoR 413/2020