<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 507/2013

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CP.507.2013
Evidenčna številka:VSL0073268
Datum odločbe:09.10.2013
Senat, sodnik posameznik:Brigita Markovič (preds.), Majda Irt (poroč.), Majda Lušina
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:odškodninska odgovornost vzdrževalca ceste - pasivna legitimacija - vzdrževanje svetlobnega jaška - vzdrževanje pločnika - trditvena podlaga - nezatrjevana dejstva

Jedro

Vzrok nezgode ni v svetlobnem jašku kot takem, pač pa v nevzdrževanem pokrovu svetlobnega jaška, ki se nahaja na javni pohodni površini pločnika.

V obravnavani zadevi je bistvenega pomena, 1) v kakšnem stanju se je nahajal pokrov v času škodnega dogodka, 2) kaj je pripeljalo do škodnega dogodka, in 3) ali je bila s strani tožeče stranke zatrjevana dotrajanost pokrova jaška navzven zaznavna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala nerazdelno plačilo odškodnine v znesku 14.079,64 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 13. 3. 2008 dalje do plačila. Tožeči stranki je bilo naloženo, da prvi toženi stranki povrne 1.531,40 EUR, drugi toženi stranki 1.101,00 EUR in stranski intervenientki Z. d. d., 171,00 EUR stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izda vmesno sodbo, s katero po temelju ugodi tožbenemu zahtevku, točko 2 izreka izpodbijane sodbe pa razveljavi in odločitev o stroških pridrži do končne odločbe, oz. podredno, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Poudarja, da vzrok nezgode ni v samem jašku, pač pa je do nezgode prišlo zaradi nevzdrževanega pokrova svetlobnega jaška, ki se nahaja na javni pohodni površini pločnika, po kateri ljudje prosto hodijo. Izpostavlja, da je prvostopenjsko sodišče spregledalo povsem jasno dikcijo prvega odstavka 13. člena Zakona o javnih cestah, po kateri javno cesto sestavljalo tudi cestni objekti, kamor spada pločnik, ter površine za pešce in kolesarje. Glede na to, da se pokrov svetlobnega jaška nahaja na pohodni javni površini, je stališče sodišča prve stopnje, da bi ga morali vzdrževati stanovalci, absurdno. Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da pokrov jaška predstavlja sestavni del skupnih prostorov stanovanjske stavbe, saj se pokrov jaška nahaja na pločniku – na javni površini – ki je izvzeta iz pravnega prometa. Materialnopravno zmoten in zgrešen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka v obravnavani zadevi ni legitimirana, ker noben predpis ne določa njene obveznosti, da preko javne gospodarske službe vzdržuje svetlobne jaške oz. njihove pokrove, ki se nahajajo na pločniku, marveč določa le njeno obveznost vzdrževanja pločnikov. Protispisna in napačna pa je tudi ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da pokrov ni imel napake in da ni bil v slabo vzdrževanem stanju, ker se ni prelomil pokrov, marveč se je udrla nosilna stena, ki je držala pokrov. Pokrov se ni udrl zaradi nosilne stene, pač pa zaradi dotrajanosti. Niti ni jasno, kako je prvostopenjsko sodišče sploh prišlo do ugotovitve, da se je udrla nosila stena, saj iz listinske dokumentacije in iz samih navedb kaj takšnega ne izhaja. V tem delu sodbe niti ni mogoče preizkusiti, saj ni razvidno, katera nosilna stena naj bi se udrla, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Iz fotografije namreč ne izhaja, da bi jašek slonel na kakšni steni, pač pa, da pokrov jaška sloni na okviru pokrova, ki se opira na pločnik. Zaključek prvostopenjskega sodišča, da se je udrla nosilna stena, temelji le na ugibanju in je v evidentnem nasprotju z dokaznim gradivom, pa tudi v nasprotju z izpovedbo tožeče stranke. Pritožnica opozarja na neskrbno opravljanje pregledniške službe druge tožene stranke ter graja sklicevanje sodišča prve stopnje na višjo silo.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo podala odgovor.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje preuranjeno zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije. Nosilni razlog za svojo odločitev je našlo v dejstvu, da noben predpis tožene stranke izrecno ne zavezuje k vzdrževanju svetlobnega jaška oz. njegovega pokrova, čeprav se nahaja na pločniku. Tožena stranka naj bi imela le obveznost vzdrževanja pločnikov, medtem ko je vzdrževanje svetlobnih jaškov v skladu z določbo 5. člena Stanovanjskega zakona dolžnost upravnika stanovanjske stavbe oz. njenih lastnikov.

6. Po določbi 44. člena Zakona o javnih cestah je druga tožena stranka med drugim dolžna vzdrževati pločnike. Vzdrževanje pločnikov in cest ji nalaga tudi Odlok o občinskih cestah. Na podlagi pogodbe o podelitvi koncesije za opravljanje obvezne gospodarske javne službe pa je druga tožena stranka vzdrževanje občinskih cest, in s tem tudi pločnikov, poverila prvi toženi stranki. Od izvajalca gospodarske javne službe (prve tožene stranke) se zahteva, da v danih razmerah stori vse, kar se pričakuje od dobrega strokovnjaka (merilo skrajne skrbnosti).

7. Pritožba opozarja, da vzrok nezgode ni v svetlobnem jašku kot takem, pač pa v nevzdrževanem pokrovu svetlobnega jaška, ki se nahaja na javni pohodni površini pločnika. V tožbi je tožeča stranka tudi zatrjevala, da se je pokrov jaška udrl zaradi dotrajanosti. Prvostopenjsko sodišče pa se pri ugotavljanju obstoja pasivne legitimacije ni ukvarjalo z ugotavljanjem stanja pokrova svetlobnega jaška. Brez vsakršne podlage je zaključilo, da le-ta očitno ni bil v slabo vzdrževanem stanju, ker se ni prelomil, temveč se je udrla nosilna stena, ki je držala pokrov. Pritožba pravilno opozarja, da za takšno ugotovitev v izvedenem dokaznem postopku ni podlage. Navedenega namreč tudi nobena od pravdnih strank ni zatrjevala, zato je v tem delu dejansko stanje zmotno ugotovljeno. V obravnavani zadevi je bistvenega pomena, 1) v kakšnem stanju se je nahajal pokrov v času škodnega dogodka, 2) kaj je pripeljalo do škodnega dogodka, in 3) ali je bila s strani tožeče stranke zatrjevana dotrajanost pokrova jaška navzven zaznavna. Šele na podlagi ugotovljenega bi bilo moč sklepati o pasivni legitimaciji tožene stranke. Tožena stranka je v skladu s prej citirano zakonsko podlago dolžna skrbeti za vzdrževanje pločnikov in v primeru, da zazna dotrajanost oz. vidne poškodbe na pokrovih jaškov, nevarno območje zavarovati ter o tem obvestiti pristojne.

8. Pritožbeno sodišče se glede na okoliščine primera, obširnost dokaznega postopka, vključno z načelom ekonomičnosti postopka, ni odločilo za dopolnjevanje dokaznega postopka, temveč je sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP), da v smeri predhodno opisanih pomanjkljivosti dopolni razloge sodbe in dokazno oceno.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Uradni list RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami


Zveza:

OZ člen 131.
SZ-1 člen 5.
ZJC člen 44.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.02.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDYyMDUy