VSL sklep I Cpg 1152/2012

Jedro

Ker se v skladu s četrtim odstavkom 6. člena Uredbe toženka šteje za uporabnico tožničine storitve, navedene zakonske domneve pa toženka ni uspela izpodbiti, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora pasivne legitimacije materialnopravno pravilna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 66312/2011 z dne 19.5.2011 vzdržalo v veljavi v dajatvenem in stroškovnem delu izreka. Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni od prejema sodbe tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 102,80 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni, stroške postopka pa naloži v plačilo tožeči stranki. Podrejeno je predlagala razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti. V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi bagatelnosti teh sporov racionalizirajo in reducirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se sodba v takšnem sporu izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja odločitve oziroma, da je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga tudi pritožbene odločitve.

6. S pritožbenim očitkom, da je sodišče napačno uporabilo pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu (212. člen ZPP), toženka uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, kar pa ni dopusten pritožbeni razlog in zato v pritožbenem postopku ni upošteven.

7. Prav tako ni upravičen pritožbeni očitek, ki graja pravilnost materialnopravne odločitve glede ugovora pasivne legitimacije, na katerega se je sklicevala toženka. Ker se v skladu s četrtim odstavkom 6. člena Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (1) (v nadaljevanju Uredbe) toženka šteje za uporabnico storitve, ki jo je opravila tožnica, navedene zakonske domneve pa toženka ni izpodbila, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora pasivne legitimacije pravilna. Sklicevanje toženke na določilo 30. člena SZ-1, da so stroške obratovanja dolžni kriti etažni lastniki, glede spornega razmerja med pravdnima strankama ni pomembno, ker tožena stranka ni trdila niti dokazala, kdo naj bi bi bili uporabniki storitve.

8. Glede na to, da toženka izvedbe naroka ni zahtevala (kljub temu, da je bila poučena, da mora izvedbo naroka zahtevati - glej šesti odstavek opozorila na list. št. 39), o spornem dejanskem stanju pa je bilo moč odločiti že na podlagi pisnih dokazov, je pritožbeni očitek, ki uveljavlja absolutno bistveno kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, neutemeljen. Podlago za odločitev brez izvedbe naroka predstavlja določilo drugega odstavka 454. člena ZPP.

9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Toženka stroškov pritožbenega postopka ni priglasila, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k rešitvi zadeve in ne predstavlja potrebnega izdatka (155. člen ZPP). Zato je tožnica dolžna stroške odgovora na pritožbo kriti sama (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 155. členom ZPP).

11. Na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP je o pritožbi odločala sodnica posameznica.

_________________________________________

(1) Ur. list RS št. 129/2004, 57/2006, 105/2007 in 102/2008.

Datum zadnje spremembe:

11.02.2014

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba I Cpg 586/2019
• VSL Sodba II Cp 1694/2017
• VSL Sodba II Cp 1461/2022