VSL sklep I Cpg 1091/2013

Jedro

Sodišče prve stopnje je predlog toženca za oprostitev plačila sodne takse zavrglo, ker glede na (prej veljavno) določbo 1. odstavka 13. člena ZST-1 odločitev o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu ne bi veljala za obveznost toženca za plačilo takse za pritožbo. Z uveljavitvijo spremembe ZST-1 dne 10. 8. 2013 pa je predpisana drugačna veljavnost sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, kot je veljala pred spremembo zakona. Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo. V 34. členu ZST-1 je določen 15 oziroma 8 dnevni rok za plačilo sodne takse, ki začne teči od vročitve plačilnega naloga taksnemu zavezancu. Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks pa velja za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog toženca za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje toženec stranka in uveljavlja pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Toženec v pritožbi navaja, da od njega kot prava neuke stranke ni mogoče pričakovati, da bo poznal določbe ZST-1 tako, da bo vedel, da mora že takoj ob vložitvi pritožbe predlagati, da se ga oprosti plačila sodne takse, ker bo to sicer prepozno. V pravnem pouku je dopuščena možnost, da je sodna taksa plačana naknadno, v roku, ki ga določi sodišče, zato je to razumel, kot da lahko v tem roku še vedno predlaga tudi taksno oprostitev. Meni, da je potrebno določbe ZST-1 razlagati na način, da sodišče ugotovi, da je bil njegov predlog za oprostitev, vložen po prejemu plačilnega naloga za plačilo takse, pravočasen. Sklicuje se na neustavnost prvega odstavka 13. člena ZST-1.

5. Pritožba utemeljeno opozarja, da je zlasti od prava neukih strank težko pričakovati, da bodo še pred prejemom plačilnega naloga za plačilo takse vedele, da morajo že hkrati z vložitvijo pritožbe, ko niti še ne vedo za višino takse, ki jo bo potrebno plačati za pritožbo, skupaj s pritožbo vložili tudi predlog za oprostitev sodne takse.

6. Višje sodišče ugotavlja, da je pred odločitvijo o pritožbi (10. 8. 2013) pričela veljati sprememba ZST-1B, s katero se je spremenil tudi 13. člen ZST-1.

7. Sodišče prve stopnje je predlog toženca za oprostitev plačila sodne takse zavrglo, ker glede na (prej veljavno) določbo 1. odstavka 13. člena ZST-1 odločitev o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu ne bi veljala za obveznost toženca za plačilo takse za pritožbo. Z uveljavitvijo spremembe ZST-1 dne 10. 8. 2013 pa je predpisana drugačna veljavnost sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, kot je veljala pred spremembo zakona. Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo. V 34. členu ZST-1 je določen 15 oziroma 8 dnevni rok za plačilo sodne takse, ki začne teči od vročitve plačilnega naloga taksnemu zavezancu. Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks pa velja za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje (1. odstavek 13. člena ZST-1B).

8. V konkretnem primeru je sodišče 28. 5 2013 izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo z rokom plačila 15 dni. Tožencu je bila pošiljka s plačilnim nalogom za plačilo takse za pritožbo puščena v predalčniku 14.6.2013. Toženec je vložil predlog za oprostitev plačila sodnih taks 28.6.2013, višje sodišče pa ugotavlja, da ga je vložil v roku za plačilo iz plačilnega naloga (tretji odstavek 142. člena ZPP). V kolikor bi sodišče prve stopnje toženčevemu predlogu ugodilo, bi glede na spremenjeno določbo 1. odstavka 13. člena ZST-1, sklep veljal tudi za plačilo sodne takse za pritožbo.

9. V okviru pritožbenega razloga pravilne uporabe materialnega prava, na katerega višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), višje sodišče ugotavlja, da je s spremembo 13. člena ZST-1 odpadla materialnopravna podlaga za zaključek, da sklep, s katerim bi bilo ugodeno predlogu, ne bo veljal plačilo takse za pritožbo.

10. Glede na navedeno je pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj sodišče prve stopnje odloča o utemeljenosti predloga (3. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

11.02.2014

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Cpg 9/2013
• VSL sklep I Cpg 35/2011
• VSL sklep I Cpg 94/2011