<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 101/2013

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CPG.101.2013
Evidenčna številka:VSL0074638
Datum odločbe:09.05.2013
Senat, sodnik posameznik:Tadeja Zima Jenull (preds.), Ladislava Polončič (poroč.), Magda Teppey
Področje:ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:predhodna odredba - domneva nevarnosti - zanikanje obligacijskega razmerja - pavšalen ugovor

Jedro

Abstraktno priznavanje poslovnega razmerja z upnikom in hkratno vsebinsko prazno zanikanje obstoja upnikove terjatve ne zadošča za presojo, da ni izpolnjen pogoj po 1. točki prvega odstavka 258. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Uvod

1. S sklepom z dne 17. 9. 2012 je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu tožeče stranke in v zavarovanje njene terjatve izdalo predhodno odredbo na prepoved organizacijam plačilni promet, da dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačajo iz dolžnikovega računa znesek 72.948,22 EUR s pripadki, ki je predmet tožbenega zahtevka.

Izpodbijani sklep

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika, ki ga je vložil proti zgornji predhodni odredbi zavrnilo (I. točka izreka) in dolžnika obvezalo k plačilu izvršilnih stroškov upnika s pripadki (II. točka izreka). Presodilo je, da sta podana oba pogoja za izdajo predhodne odredbe in sicer 1) nepravnomočna odločba domačega sodišča in 2) verjetna nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (prvi odstavek 257. člena ZIZ). Drugi pogoj je oprlo na domnevo iz 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ. Presodilo je, da je dolžnik zanikal obstoj obligacijskega razmerja, upnik pa je s Pogodbo o izvedbi del odstranitve strojno – tehnološke opreme in razreza opreme z dne 28. 12. 2010 in na podlagi te pogodbe izdanega računa izkazal verjetnost obstoja obligacijskega razmerja.

Pritožba

3. Proti temu sklepu se je dolžnik pravočasno pritožil. Uveljavljal je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa s posledično zavrnitvijo predloga za izdajo predhodne odredbe.

4. Upnik na pritožbo ni odgovoril.

Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je dolžnik v ugovoru zoper izdani sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zanikal obstoj obligacijskega razmerja. Takrat je dobesedno navedel, 1) da „nima nobenih obveznosti do upnika ter v poslovnih knjigah ne izkazuje nobene obveznosti do upnika“, pa tudi, 2) da od njega nikoli ni dobil nobenega računa in 3) da je upnik tisti, ki njemu dolguje 108.000,00 EUR. Pravilno je opozorilo tudi na nekonsistentnost dolžnikovih navedb. Ta je kasneje in sicer v ugovoru zoper izdano predhodno odredbo navedel, da je dolžnikov račun z dopisom z dne 12. 8. 2011 zavrnil.

6. Pritožbeno sodišče poudarja, da je bil ravno vsebinsko prazen in pavšalen dolžnikov ugovor proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, razlog za sedanjo ureditev zakonske domneve obstoja nevarnosti iz prve alineje 1. točke 258. člena ZIZ (primerjaj predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah ZIZ Vlade RS, št. 720-5/2011-7 z dne 10. 3. 2011, stran 14). Po sprejeti sodni praksi ne gre za pavšalen in prazen dolžnikov ugovor takrat, kadar dolžnik daje razmerju z upnikom drugačno vsebino in to vsebino argumentirano obrazloži (npr. VSL I Cpg 282/2011 z dne 27. 3. 2012). Tega pa dolžnik z zatrjevanjem, da priznava obstoj obligacijskega razmerja, ne pa upnikove terjatve „ker le-ta ne obstaja“ ni storil. Zakonska dikcija „dolžnik v ugovoru zanika obstoj obligacijskega razmerja“ se nanaša na zanikanje tistega obligacijskega razmerja, oziroma tiste terjatve, ki je predmet spora. Pojasnjevanje prvostopenjskega sodišča o tem, kaj je obligacijsko razmerje, je povem pravilno. Abstraktno priznavanje poslovnega razmerja z upnikom in hkratno vsebinsko prazno zanikanje obstoja upnikove terjatve glede na navedeno ne zadošča za presojo, da ni izpolnjen pogoj po 1. točki prvega odstavka 258. člena ZIZ.

7. Zatrjevani obstoj dolžnikove terjatve proti upniku v višini 108.000,00 EUR na drugačno presojo ne more vplivati. Če upnik zanika obstoj terjatve, ima nenazadnje dolžnik proti njemu na razpolago enaka sredstva za zavarovanje svoje terjatve kot upnik proti njemu.

8. S pritožbenim sklicevanjem na vsebino in pomen 212. člena ZPP se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo, ker to določilo ne posega v določilo o domnevani nevarnosti iz 258. člena ZPP (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni zasledilo nobenih kršitev iz 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je posledica odločitve o glavni stvari (prvi odstavek 165.člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).


Zveza:

ZIZ člen 258, 258/1, 258/1-1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.02.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDYxOTQz