VSL sklep I Cpg 1085/2013

Jedro

Priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku.

Tožena stranka je terjatev tožeče v postopku prisilne poravnave v celoti priznala, zaradi česar tožeča stranka z nastopom pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave ni imela več pravnega interesa za vodenje predmetnega pravdnega postopka zoper toženo stranko. Kljub temu tožbe ni umaknila in od tožene stranke zahtevala povrnitev stroškov, ampak je po pozivu sodišča prve stopnje tožbo dopolnila.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da vsaka stranka sama nosi svoje stroške postopka. V preostalem delu se pritožba zavrne.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12. 6. 2013 razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 10. 10. 2011 VL 145232/2011 v 1. in 3. točki izreka in tožbo zavrglo (I. točka izreka), tožeči stranki pa je naložilo, da je dolžna toženi stranki plačati njene pravdne stroške v višini 2.421,00 EUR v roku 15 dni, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko navedenega sklepa je vložila pritožbo tožeča stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in toženi stranki naloži plačilo stroškov predmetnega postopka, vključno s pritožbenimi stroški.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka tožene stranke, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Drži navedba sodišča prve stopnje, da ima tožeča stranka glede na pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave, v kateri je bila v tem postopku vtoževana terjatev tožeče stranke do tožene v celoti priznana (tretji odstavek 215. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP) za slednjo že izvršilni naslov. Zato je pravilna odločitev o razveljavitvi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 10. 10. 2011 VL 145232/2011 še v 1. in 3. točki izreka in zavrženju tožbe. S pravnomočnostjo sklepa o potrjeni prisilni poravnavi je tožeča stranka namreč izgubila pravni interes za vodenje predmetne pravde.

6. Vendar pa po presoji pritožbenega sodišča za odločitev o stroških ni mogoče uporabiti zgolj določbe prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki določa, da mora stranka, ki v pravdi ni uspela, nasprotni stranki povrniti stroške. Upoštevati je namreč treba specifičnost obravnavane situacije, ko je bilo o v tem postopku vtoževani terjatvi odločano tudi v okviru postopka prisilne poravnave, v katerem je bila ta v celoti priznana. Priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku (prim. I Cpg 251/2012). Učinki priznanja terjatve s strani upravitelja v postopku prisilne poravnave, ki je hkrati ne prereka nihče od upnikov (prvi odstavek 67. člena ZFPPIPP), so namreč enaki učinkom pripoznave zahtevka v pravdnem postopku, s čimer pride do pravnomočne odločitve o terjatvi brez njenega vsebinskega obravnavanja.

7. Tožena stranka je terjatev tožeče v postopku prisilne poravnave v celoti priznala, tožeča stranka zato z nastopom pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave ni imela več pravnega interesa za vodenje predmetnega pravdnega postopka zoper toženo stranko. Kljub temu tožbe ni umaknila in skladno s prvim odstavkom 158. člena ZPP od tožene stranke zahtevala povrnitev stroškov, ampak je po pozivu sodišča prve stopnje tožbo dopolnila. Tožena stranka je v odgovoru na navedeno vlogo opozorila na pravnomočnost sklepa o potrjeni prisilni poravnavi, tožeča stranka pa je v zvezi s tem pojasnila, da je ravnala skladno s sklepom sodišča prve stopnje. Slednje je kljub navedenemu opravilo še narok za glavno obravnavo.

8. Glede na opisan potek postopka in postopanje pravdnih strank ter sodišča prve stopnje, je po oceni pritožbenega sodišča pri presoji utemeljenosti zahtev pravdnih strank za povrnitev stroškov treba skladno s 155. členom ZPP presoditi tudi, kateri stroški so bili za pravdo dejansko potrebni in upoštevati še 156. člen ZPP, ki določa, da mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo.

9. Ker je bilo dejstvo začetka postopka prisilne poravnave in dejstvo njene potrditve skladno s 138. členom ZFPPIPP vpisano v sodni register, bi moralo sodišče prve stopnje tožbo v vsakem primeru zavreči po uradni dolžnosti, ker je bilo o vtoževani terjatvi že pravnomočno odločeno (274. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 215. člena ZFPPIPP). Iz navedenega razloga zato vloga tožene stranke, s katero je sodišču prve stopnje predlagala, da tožbo tožeče stranke zavrže, ni bila potrebna. Prav tako niso bili potrebni stroški tožene stranke za ugovor zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 10. 10. 2011 VL 145232/2011, saj je v postopku prisilne poravnave v celoti priznala terjatev, ki jo je tožeča stranka od nje sicer zahtevala na podlagi navedenega sklepa o izvršbi.

10. Ne glede na to, da je tožeča stranka vložila dopolnitev tožbe skladno s sklepom sodišča prve stopnje, je to ne upravičuje do priglašenih stroškov v zvezi z navedeno vlogo, ki jo je vložila v posledici napačnega ravnanja sodišča. Ker pa tega tudi ni mogoče šteti v škodo toženi stranki, ampak kot naključje, ki se je primerilo tožeči, mora sama nositi v zvezi s tem nastale pravdne stroške.

11. Enako velja tudi za stroške, ki so pravdnima strankama nastali v zvezi z opravljenim narokom za glavno obravnavo, ki ga je sodišče prve stopnje opravilo, čeprav ni bil potreben, saj je bilo o v tem postopku vtoževani terjatvi že pravnomočno odločeno s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave nad toženo stranko.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in sklep v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je vsaki stranki naložilo, da sama krije svoje stroške postopka.

13. Glede na to, da je tožeča stranka s pritožbo delno uspela, je pritožbeno sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega primera skladno z drugim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Datum zadnje spremembe:

11.02.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cpg 1235/2015
• VSL sklep I Cpg 1096/2015
• VSL sklep I Cp 1579/2009